Test: Huawei Pura 70 Ultra – lepotec, fotograf in inženir v enem

Huawei telefoni imajo za seboj burno pot. Bili so neznani, potem najboljši, zdaj so pa zopet na robu, ko ne veš, ali bodo obstali ali ne. Ali se jih bodo ljudje zapomnili po odličnih telefonih, fantastičnih fotografijah ali po tem, da jih je na vrhuncu sklatilo ameriško kladivo?

Če pogledam najnovejšo serijo Huawei Pura (prej Huawei P), še posebej Huawei Pura 70 Ultra, je občutek, da se kitajski proizvajalec ne briga pretirano, kaj počnejo drugi. Oni peljejo svojo zgodbo. Seveda čutijo posledice blokade, a potrebno je priznati, da kljub vsemu dobro krmilijo ladjo skozi meglo.

Huawei Pura 70 Pro sem že testiral, pri katerem so bila moja fotografska pričakovanja visoka. Delno jih je izpolnil, vseeno pa sem si želel več od Huaweija, tako kot sem bil tega vajen prejšnja leta. Zato sem nestrpno čakal, da na test dobim še Huawei Pura 70 Ultra. In sedaj ga imam.

Prednosti	Slabosti
Videz, ki mu ni para	Kirin procesor zaostaja za rivali
1-palčna pop-out kamera	Sprednja kamera povprečna
Tudi ostali senzorji zelo dobri	Slabša dolgoročna podpora
Dober zaslon	Programska navlaka in oglasi
Dovolj prostora in RAM-a	Ni podpore za 5G omrežje, eSIM

Huawei Pura 70 Ultra cena v Sloveniji?

• Huawei Pura 70 Ultra 12GB/512GB: 1499 €

Huawei Pura 70 Ultra je na voljo pri A1 Slovenija, Pro različica pa še pri Telekomu Slovenije. V prosti prodaji sem jo (za zdaj) našel samo na mobileshop.eu.

Huawei Pura 70 Ultra – ne morem se ga nagledati

Malo telefonov zares ostane v mojem spominu. Spominjam se telefona Xiaomi Redmi 13 zaradi edinstvene barvne kombinacije, podobno tudi Huaweia Mate 20, telefon Xiaomi Mi Mix 3 zaradi drznosti z izvlečno kamero, Lumio 930 iz 2014 zaradi Windowsa, Honor Magic V2 zaradi inženirskega podviga in še kakšnega bi našel.

Iz nedavne Huaweieve zbirke mi je všeč P60 zaradi marmorne barve (podobno najdemo sedaj tudi na Honor 200), tudi moj dnevni spremljevalec Huawei Mate 50 Pro je z oranžno barvno nekoliko poseben.

Huawei Pura 70 Ultra ima prav tako posebno barvo. Zelena na usnju s posebno teksturo pritegne poglede, prisotna je tudi na ogrodju kamere za enotno obliko. Ko se kamera izvleče (oziroma dvigne iz ohišja), vidimo še rdeč krog, ki malce popestri zeleno barvo. Aluminijasta plošča z napisom Xmage in aluminijast obroč okoli vseh kamer je tudi lep estetski zaključek.

Huawei ima rad obline. Celoten telefon je ukrivljen, požvižgajo se na trend bolj ploščatih telefonov, ki ga narekujeta Apple in Samsung. Spredaj se seveda ne dogaja toliko kot zadaj. Zaslon je kot rečeno ukrivljen, kar se vam dopade ali ne. Na ukrivljene zaslone sem vajen, čeprav jih grajam, ko menjam zaščitno steklo. Pa ne da ne bi zaupal zaščiti Kunlun Glass, enostavno sem vajen, da imam čez zaslon še eno zaščito, predvsem zaradi mikroprask, ki so pri dolgoletni uporabi skorajda neizogibne.

Vodotesnost in odpornost na prah in ostale tujke (IP68) je pričakovano v tem razredu, USB (3.1) priključek podpira povezovanje z zunanjimi zasloni.

Čitalec prstnih odtisov pod zaslonom deluje dobro in hitro. Če niste zadovoljni s čitalcem na svojem telefonu, preizkusite registrirati isti prst dvakrat. Vsaj pri meni se je število neuspešnih prepoznav občutno zmanjšalo.

Prepoznava obraza je prav tako hitra. Pogrešam globinski senzor, kot pri Huawei Mate 50 Pro, ki je v izredno pomoč pri prepoznavi obraza med nošenjem očal ali pri slabši svetlobi.

Ni najsvetlejši, je pa izredno barvit in hiter

Medtem ko se Honor poigrava s svetilnostjo zaslonov kar 5000 kandel (nit), je večina ostalih proizvajalcev dosegla okoli 2500 kandel, kar je še vedno zelo visoka svetilnost. Več kot dovoljšna za uporabo na močnem soncu.

Huawei Pura 70 Ultra ima drugače 6,8-palčni OLED zaslon z LTPO tehnologijo. Ujel sem, da se lahko frekvenca osveževanja spusti do 10 Hz. Na papirju ima sposobnosti, da se zmanjša na 1 Hz, a so jo očitno omejili. Najvišja je 120 Hz.

Ločljivost je 1260 x 2844, ravno pravšnja za to velikost in ne pretirana, da bi se poraba baterije znatno povečala. OLED panela je dobro naravnana. Barve so vedno zelo dinamične, natančne in tudi pri največji svetilnosti ne preveč nasičene.

Vidni koti so kljub ukrivljenosti zaslona zelo dobri, ni popačenj in tudi ni težav s prelivanjem čez robove.

Zavirata ga procesor in operacijski sistem

Procesor Kirin 9010 je enak kot pri Pro različici, zato se ne bom preveč poglabljal v njegovo delovanje. Za Snapdragon in MediaTek čipi zaostaja vsaj dve generaciji. Preveril sem, ali se morebiti preveč pregreva v Ultra različici, ampak temu ni bilo tako. Kljub temu, da številke ne govorijo v njegovo prid, bo zadoščal za vsakodnevno uporabo, za igranje mobilnih iger, tudi za uporabo emulatorjev.

Kar nisem storil na Pura 70 Pro, je preizkusil Windows emulacijo. Namestil sem Mobox in nekaj iger (Need for Speed Underground, Fable …) in vsaj pri teh starejših igrah ni imel težav z zagonom. Pregreval se ni, kar je le potrdilo moje opažanje, da je Kirin 9010 dobro optimiziran.

RAM-a je dovolj (12 GB), tudi prostor (512 GB) boste težko napolnili v celoti, razen če ste res zagrizen zbiratelj fotografij, filmov in iger. Pogon podpira standard UFS 3.1, kar ni najnovejše, še vedno pa dovolj hitro, da do zatikanj ne bo prišlo.

Baterija (5200 mAh) spada v sredino, kar je še vedno dobro, saj je čip Kirin izdelan na 7-nanometrski arhitekturi, ki je manj učinkovita od 4-nm. Za cel dan bo zadoščala, tudi še za nekaj ur naslednjega dne, ne podira pa rekordov.

TESTI

Zaostaja za na primer telefoni iPhone 15 Pro Max, Samsung Galaxy S24 Ultra, je pa boljša od na primer Xiaomi 14 Ultra. Od vseh omenjenih pa se Huawei Pura 70 Ultra polni hitreje. Podpira 100-W polnjenje prek kabla (polnilnik je priložen), 80-W brezžično in 20-W obratno polnjenje. Tudi če baterija nima najdaljše avtonomije, jo boste v dobrih 15 minutah napolnili za celodnevno uporabo.

Še beseda o EMUI 14.2 in Googlu. Za podrobno analizo preberite test telefona Huawei Pura 70 Pro. Če povzamem, programska navlaka ne bi smela biti prisotna v tej kategoriji, prav tako ne oglasi (na primer v trgovini AppGallery). Operacijski sistem je zadnji dve iteraciji enak, ni se bistveno spremenil, razen tega, da je microG, ki je ključen za uporabo Googlovih storitev in aplikacij, integriran na sistemsko raven.

Uporabljate lahko vse bančne aplikacije (Revolut, NLB, Sparkasse), ki so na voljo tudi v Huaweievi trgovini, 99 % Googlovih aplikacij (Chrome, Drive, Photos, Zemljevidi …) in dostopate do vseh iger, priporočam uporabo trgovine Aurora Store za nalaganje aplikacij. GSpace in GBox še vedno prideta v poštev, ko boste naleteli na storitev ali aplikacijo, ki jo microG ne bo uspel pretentati.

Od zadnjega testa je tudi moj Huawei Mate 50 Pro dobil posodobitev na najnovejši EMUI, vendar je to tudi edina večja EMUI posodobitev, ki jo je telefon dobil v letu in pol. Podpora v Evropi zagotovo ni njihova močna točka.

Za naslednje leto naj bi Huawei pripravljal nov sistem HarmonyOS Next. Glede na to, da se želijo z njim znebiti Androida, sem v dvomih, da bo prišel v Evropo.

Manjka še podpora za 5G omrežje, eSIM in najnovejši Wi-Fi 7, ki je že na voljo v drugih premijskih telefonih. Tudi Bluetooth je starejši (5.2 namesto 5.4), še ena posledica ameriške blokade.

Vse pike si nadoknadi pri fotografiji

• 50 MP (f/1,6-4,0), 23 mm, 1-palčni senzor z OIS, izvlečni mehanizem, spremenljiva zaslonka
• 50 MP (f/2,1), 90 mm, telefoto kamera z OIS, 3,5-kratna optična povečava
• 40 MP (f/2,2), 13 mm, ultraširoka kamera
• 13 MP (f/2,4) sprednja kamera

1-palčni senzor z najširšo zaslonko (f/1,6), ki jo obenem lahko tudi fizično premikamo, ima pa še enega asa v rokavu, in sicer izvlečni mehanizem, s katerim se glavna kamera dvigne iz ogrodja – to je ta pika na, ki sem jo iskal pri Huawei telefonu.  

Ali je bil mehanizem potreben, ni čisto jasno, saj drugi telefoni z 1-palčnim senzorjem tega niso potrebovali. Sem pa vesel, da je prisoten, ker popestri izkušnjo in je komponenta, ki je ne vidiš na drugih telefonih. Zvok in gibanje, ki ga proizvede, te takoj spominjata na uporabo klasičnega fotoaparata. Potrebno je le paziti, da izvlečno kamero ne poškodujemo, ko telefon odložimo. Vedno preverite, da je kamera izklopljena. Huawei pravi, da bi se kamera morala sama zapreti, ko zazna prst ali površino, vsaj pri meni se to ni zgodilo. Opazil sem še, da se prah rad nabira okoli obroča, zato priporočam redno čiščenje.

Tako kot pri vseh ostalih 1-palčnih senzorjih se opazi višji nivo podrobnosti, odlične kontraste in barvni razpon in zmožnost prilagoditve na čisto vse pogoje. Pri dnevni svetlobi nimate kaj oklevati. Namerite, stisnite sprožilec in dobili boste fotografijo, vredno vsakega albuma. Ko se začenja mračiti in senzor nima več toliko razpoložljive svetlobe, fotografije vseeno ostanejo zelo ostre in jasne. Veliko dela postori tudi programska oprema, kar boste opazili, ko boste primerjali sliko pred in po obdelavi. Ko se čisto stemni, kakovost fotografij pade za stopničko (tako kot pri vseh telefonih), še vedno pa so uporabne, še posebej, če je v okolici vsaj kakšen svetlobni vir, na primer na kakšni zabavi, koncertu in podobno.

GALERIJA

Zaslonko na glavnem senzorju lahko zopet prilagajamo fizično, ne samo navidezno. To pomeni, da si lahko po okusu prilagajamo, kakšen bokeh učinek želimo oziroma kaj naj bo v fokusu na fotografiji. Škoda mi je, da so funkcijo Zaslonka prestavili med dodatne nastavitve in ni več na voljo kot bližnjica.

Pri telefoto kameri so rezultati zelo podobni. Čeprav se optika ustavi pri 3,5-kratni povečavi, je kakovost še vedno dobra tudi pri 10x digitalni povečavi. Vidim pa prostor za izboljšave pri nočni uporabi, kjer se mi zdi, da bi se lahko za odtenek bolje spopadla s šumom.

Tudi ultraširoka kamera se zelo dobro obnese. Ne potrebujem je pogosto, ker ultraširoki senzor pogosto izkrivi dimenzije motivov, še posebej na robu. Zato se raje zanašam na glavni senzor in prilagodim svojo perspektivo (stopim korak naprej, nazaj …). Kakovost fotografij je drugače dobra, zagotovo pa za razred slabša od glavnega senzorja, kar pa je bolj njegova pohvala kot kritika ultraširoki kameri.

8K snemanja ni, »zgolj« do 4K (60 fps), kar je pa tudi najbolj uporabljena ločljivost. Na splošno so posnetki zelo kakovostni in polni detajlov. Ponoči se bolj mučijo, a nič manj kot rivali. Stabilizacija je zelo dobra, manjše popravke si želim pri povečavi.

Sprednja kamera je šibka točka drugače impresivnega fotografskega kadra. Podnevi so fotografije v redu, niso presežek, v notranjih prostorih in povsod s slabo svetlobo pa se jim pozna strojna omejitev.

Makro in portretno fotografijo bi poleg splošne uporabe kamer izpostavil kot njegovi najmočnejši orožji. Že dolgo nisem posnel toliko fotografij in jih kasneje tudi prenesel v svojo zasebno galerijo. Portreti so jasni, ostri. Pura 70 Ultra je zaznala vsak lasek na mojih hišnih ljubljenčkih in okoli njega naredila naravno zameglitev. Všeč mi je, da ne pretirava z lepotnimi popravki, da so slike zelo realistične.

Ko vklopiš makro, vstopiš v nov svet. Ko približaš na katerikoli motiv, lahko skozi objektiv vidiš tiste najbolj fine podrobnosti, ki so vedno ostre in barvno natančne.

Zadovoljen sem tudi s hitrimi posnetki, ko želiš ujeti premikajoči se motiv. Še vedno je tukaj zame zmagovalec Honor Magic6 Pro, pohvalim pa lahko tudi Puro.

Huawei Pura 70 Ultra – ni čisto ultra, vseeno pa zelo dober telefon

Predstavljajte si Huawei Puro 70 Ultra z najnovejšim Snapdragon čipom in posledično s podporo za vse manjkajoče sisteme in privzet dostop do Googla. Zlahka bi se boril za naziv najboljšega v 2024, na žalost pa nekateri ne morejo čez te omejitve.

Če lahko prezrete Kirin čip in operacijski sistem, boste dobili enega najboljših fotografskih telefonov in nedvomno tudi enega najlepših. Izvlečna kamera je podpis Huawei inženirjev in komponenta, ki bo osupnila tako poznavalce kot laike.

Huawei Pura 70 Ultra morda ni ultra na čisto vseh področjih, a na področju estetike in fotografije ji nihče ne more nič zameriti.