Ta algoritem bi lahko revolucionaliziral diagnostiko bolezni

Znanstveniki na Univerzi Virginia School of Medicine so razvili algoritem, ki bi lahko revolucionarno vplival na diagnostiko genetskih obolenj. Pri diagnosticiranju bi lahko pomagal zdravnikom vseh vrst, predpogoj za uporabo algoritma v praksi pa je računalnik, ki je dovolj zmogljiv, da dotični algoritem lahko podpre.

Govorimo o algoritmu, ki je narejen za to, da analizira genomske podatke. Uporabljajo ga lahko, da določijo, ali testni vzorec prihaja od človeka, ki je okužen, ali zdrave kontrolne skupine. Algoritem, ki so ga znanstveniki razvijali več let, bi lahko močno posprešil sam postopek dignostike.

“Naš algoritem deluje tako, da klasificira človeka glede na to, ali ima bolezen, ali ne, in sicer na podlagi genetskih vzorcev v genomu,” razlaga Stefan Bekiranov, profesor na Univerzi Virginia School of Medicine. Za spletni tehnološki portal je povedal še to, da bi lahko ta isti algoritem bil uporabljen za napovedovanje potencialnih bolezni pri človeku, glede na genetsko predizpozicijo. Predstavljajte si, da moški srednjih let pride v bolnišnico, ker naj bi izgubil spomin. Vsa družina in tudi zdravniki so zaskrbljeni, da so to zgodnji znaki Alzheimerjeve bolezni. Pacientu zdravniki odvzamejo kri in testirajo njegov DNK in RNK. Potem pa čakajo, čakajo in še enkrat čakajo.

Danes ta proces lahko traja več tednov, ali celo mesecev, preden dejansko dobimo diagnozo. Z uporabo novega algoritma, ki ga je razvila skupina znanstvenikov na UVA, pa bi lahko ta isti proceos bil končna v le nekaj urah. Tukaj namreč govorimo o enormni količini genomskih podatkov, ki so nujno potrebni, da lahko zdravniki predvidevajo, za kakšno bolezen in diagnozo gre.

Kje torej tiči težava?

Kaj je tista ovira, ki stoji na poti praktične rabe novega algoritma. Kajti ena najboljših stvari, ki jih danes omogoča napredna tehnologija je, da oblačni algoritmi nenehno dobivajo posodobitve in nadgradnje – Googla sam izvede med 500 in 600 nadgradenj svojega iskalnega algoritma na leto. Torej, vse te novosti lahko razvijalci hitro poženejo v prakso, ampak algoritem UVA je nekoliko poseben. Na žalost računalnik, ki bi bil sposoben zagnati in upravljati z algoritmom, še ne obstaja.

Algoritem znanstvenikov na UVA je namreč narejen za kvantne računalnike – serijo nove generacije super računalnikov, ki so trenutno še v zgodnji fazi razvoja. Nekaj jih sicer na svetu že obstaja, vendar tudi ti še niso dovolj zmogljivi za tehnologijo, ki pa v teoriji že deluje. Ne glede na to se avtorji novega algoritma strinjajo, da je na super računalnik, ki bo dovolj zmogljiv za novi algorotem, splača počakati. “Naša študija kaže na to, da se zanimanje za kvantne računalnike povečuje. Tudi, če so ti v zgodnjih fazaha razvoja, to še ne pomeni, da jih ne bomo mogli uporabljati morda čez pet ali deset let,” zaključuje Bekarinov.