Stronghold 3. Utrdba z razpokami v obzidju

Vse ljubitelje postavljanja gradov in gradnje grajskih obzidij bo razveselila novica, da je te dni izšlo novo nadaljevanje relnočasnovne strategije “Stronghold” angleškega studia Firefly Studios.

Gre za tretji del serije, katere prvi del je izšel leta 2001 in je bil dobro sprejet tako s strani kritikov, kot tudi s strani igralcev. V njej je igralec prevzel vlogo gospodarja kraljestva, ki ga je moral s pomočjo stabilne ekonomije in mogočne vojske popeljati do prevlade nad sosednjimi kraljestvi. Od podobnih realnočasovnih strategij tistega časa se je Stronghold razlikoval predvsem po tem, da je v osrednjo vlogo postavil tudi ekonomijo in pa predvsem postavitev ter branjenje utrdbe. Kar niti ne preseneča, če vemo, da gre pri Firefly Studios za angleškega razvijalca, kjer imajo gradovi navsezadnje pomemben status skozi vso zgodovino in še tudi v današnjem času.

Glede na dober sprejem prvega dela je ta dobil še dodatek imenovan “Stronghold: Crusader”, ki je dogajanje prestavil na Srednji vzhod za časa križarskih vojn. Leta 2005 pa je sledilo še nadaljevanje, ki je dogajanje prestavilo v srednji vek in v ospredje zopet postavilo kaj drugega kot postavljanje in upravljanje utrdbe. Tokrat tudi v prenovljeni 3D grafični podobi. Je pa nadaljevanje nekoliko manj navdušilo kritike, ki so igri podelili nižjo oceno od predhodnika. Kljub temu je tudi drugi del dobil še dodatek, imenovan “Stronghold Legends”.

V tretjem delu se avtorji niso trudili spreminjati osnovnega koncepta igre. Namesto tega smo dobili igro, ki v svojem bistvu ostaja zvesta predhodnikoma.

Ob začetku imamo možnost izbrati dva pristopa, in sicer ekonomskega ali vojaškega. Kot pove že samo ime, se prvi nekoliko bolj osredotoča na mikroupravljanje kraljestva in virov, medtem ko drugi v ospredje postavlja upravljanje vojske in vojaško prevlado nad sosednjimi kraljestvi. Žal pa sta oba aspekta igre v uvodnem učnem delu zelo slabo razložena in veliko stvari, ki jih morate vedeti za napredovanje ni niti omenjenih, saj igra očitno domneva, da so za igralca logične in torej same po sebi umevne. Ne samo to, avtorji so si dovolili tudi tako površnost, da ni razloženih niti pomenov in koristi nekaterih zgradb v igri ali pa so te podrobneje razložene šele nekaj nalog za tem, ko se prvič pojavijo. Česar si tako izkušeni avtorji nikakor ne bi smeli privoščiti.

Ko se igralec nekako prebije skozi osnove in spozna vsaj osnovne lastnosti zgradb ter upravljanja postane igranje nekoliko bolj zabavno, predvsem zaradi tega, ker je vseeno potrebno vseskozi paziti na ravnotežje med pridelavo hrane, tehnološkim napredkom, vojsko in religijo ter še nekaterimi elementi, da bi dosegli zadovoljstvo meščanov. Se pa igranje žal prične pretirano ponavljati. Avtorji so ga sicer želeli popestriti z posebnimi dogodki med nalogami, ki nimajo neposredne zveze z nalogo in služijo le popestritvi dogajanja, denimo izbruh kuge ali požara. Toda tudi ta del igre ima napake, saj dogodki niso naključni pač pa skriptani za vsako misijo posebej, kar nekako izniči njihov čar pri ponovnem igranju, saj igralec že natanko ve kaj lahko pričakuje v posamezni nalogi.

Še posebej pa so opisovalci in igralci nezadovoljni z bojem. Od te zvrsti igre se namreč pričakuje tudi zanimiv in napet ter kompleksen bojevalni sistem, ki pa je v tem primeru plitek in nezanimiv. V osnovi je boj videti tako, da pač pošlješ svoje enote nad sovražnikove, po možnosti v čim večjem številu in upaš na najboljše. Brez kake posebne taktike. Na začetku, ob izidu igre je bilo stanje tako obupno, da je bil boj praktično neigralen. Predvsem zaradi neodzivnih enot, nenatančnega nadzora in obupne umetne inteligence. Česar so se očitno zavedali tudi avtorji, saj so že izdali prvi popravek, ki odpravi nekaj težav v boju, še zdaleč pa ne vseh. Glede na to je na prvo preigravanje priporočljivo počakati še nekaj časa, saj bodo avtorji gotovo izdali še kakšen popravek.

Podobno ali še bolj hroščata pa je tudi večigralnost, ki je v trenutnem stanju praktično nedelujoča. Poleg tega pa ima igra še težave s stabilnostjo in se rada sesuva, med drugim tudi med shranjevanjem, za kar si ni težko predstavljati, da zna biti še posebej frustrirajoče. Sodeč po prispevkih na uradnem Stronghold 3 forumu, se avtorji na srečo zavedajo težave in jo nameravajo odpraviti v prihodnjih popravkih.

Po vsem tem niti ni presenetljivo, da igra dobiva precej slabe ocene in je tako ocenjena še najslabše od predhodnikov. V osnovi še vedno ostaja dobra simulacija predvsem ekonomije srednjeveškega kraljestva, toda žal jo trenutno kazi preveč napak, da bi igralec lahko užival v njej. Če pa bodo avtorji vsaj osnovne zamere uspeli popraviti v prihajajočih popravkih pa bo to vsekakor igra v kateri bodo znali uživati vsi ljubitelji tovrstnih strategij. Predvsem pa tisti, ki so bili navdušeni igralci prvega in drugega dela.