Skype se požvižga na vašo zasebnost

Varnostne službe širom sveta lahko danes povsem legalno izvajajo nadzor nad bogato paleto telekomunikacijskih sistemov. Poleg tega jim številni proizvajalci programske opreme omogočajo dostop do računalnikov uporabnikov preko stranskih vrat. Varnostne službe lahko nadzor nad uporabniki seveda opravljajo tudi mimo zakona. Kako so ti uspešni pri tem, pa je v največji meri odvisno od programskih hiš. Manj ko se te zavzemajo za zasebnost uporabnikov, lažje se agenti in seveda kriminalci dokopajo da zasebnih podatkov.

Da bi lahko lažje prepoznali programsko opremo, ki slabo varuje zasebnost uporabnikov, je nevladna organizacija Electronic Frontier Foundation (EFF) pripravila lestvico podjetij, ki bolj ali najmanj zavzemajo za zasebnost uporabnikov. Ta je podjetja ocenjevala na podlagi štirih kriterijev. Med njimi so seznanitev uporabnikov z zahtevami po dostopu do njihovih podatkov, transparentnost glede zahtev po dostopu do podatkov s strani vladnih služb (ZDA), skrb za pravico uporabnikov do zasebnosti pred sodišči ter skrb za varovanje uporabnikove zasebnosti pred kongresom (ZDA).

Glede na raziskavo organizacije EFF morajo biti nad zasebnostjo najbolj zaskrbljeni uporabniki storitev Skype. Ta je namreč gladko padel na vseh štirih področjih, ki naj bi uporabnikom zagotavljali sprejemljiv nivo zasebnosti. Z odliko je “izpit” opravilo le podjetje Sonic (ameriški ponudnik dostopa do interneta). Tu sta se odlično odrezali tudi podjetji Twitter in Google. Njihova glavna ” pomanjkljivost ” je netransparentnost posredovanja zahtev po dostopu do podatkov s strani vladnih služb. Čeprav rezultati še niso povsem zadovoljivi, pri organizaciji EFF dodajajo, da se odnos podjetij do zasebnosti uporabnikov, vsaj v primerjavi s preteklostjo, izboljšuje.