Prednosti faksiranja pred e-pošto

Globalni trg storitev faksiranja je v letu 2011 prvič presegel milijardo ameriških dolarjev. Napovedujejo, da se bo do leta 2016 še podvojil. Kje v svetu je največ uporabe faks naprav? Kaj so razlogi, da je faksiranja - v nasprotju z zmotnim splošnim prepričanjem - vse več?

Fax: brez filtrov neželene pošte, verodostojno potrdilo o dostavi in časovni žig na poslanem dokumentu

V najnovejši raziskavi trga storitev faksiranja na ResearchAndMarkets.com, z naslovom Fax Messaging Markets, 2011-2016 (Davidson Consulting), avtorji – konsistentno s preteklimi študijami – industriji storitev faksiranja pripisujejo 15.2% skupno letno stopnjo rasti (CAGR) in porast iz 1,010 milijarde ameriških dolarjev v letu 2011 na 2,045 milijarde $ v letu 2016.

Po statistikah Fax machines by country na NationMaster.com je največ uporabnikov faks naprav na Japonskem (93,31 na 1000 prebivalcev), sledijo ji ZDA (55,28), Nemčija (45,55), Švedska (41,63) in Danska (39,23). Slovenija je v tem pogledu šele na 38. mestu, faks naprav pa naj bi se posluževalo le 6,65 ljudi na 1000 prebivalcev. Res pa je, da se v Sloveniji vse več podjetij odloča za bolj priročno e-faksiranje, ki omogoča pošiljanje in prejemanje faksov brez faks naprav (npr. preko storitve aFax ali Si.mobilovega spletnega faksa).

Kaj so razlogi, da je faksiranja – še posebej v poslovni komunikaciji – vse več? Saj imamo vendar e-pošto!? V čem je sploh razlika med poslanim faksom in e-mailom z dokumentom v priponki?

Poskusimo odgovoriti na zgornja vprašanja. Videti je, da podjetja po svetu vedno bolje prepoznavajo situacije, ko je poslati faks precej bolj učinkovito in primerno od pošiljanja e-maila s priponko. Za glavne prednosti faksiranja pred e-pošto, še posebej pri dokumentih s pravno veljavo, veljajo: odsotnost filtrov neželene pošte, verodostojno potrdilo o dostavi in časovni žig (timestamp) na poslanem dokumentu. Vse to so razlogi, kjer e-pošta doslej še ni našla ustreznih rešitev.

K temu lahko dodamo še najbolj očiten razlog: mnogim uporabnikom je mnogo bolj priročno dokument, ki ga že imajo v papirnati obliki, poslati v le enem koraku – brez skeniranja. In pa še en nekoliko manj očiten razlog: če želite potencialnim strankam poslati ponudbo, kdaj je večja verjetnost, da jo bodo na drugi strani res prebrali in nanjo odgovorili – ko jo pošljete kot priponko e-poštnemu sporočilu ali kot faks? Kolikokrat sploh še odprete priponko s ponudbo, ki za vas ni ključnega pomena? In če kdaj res odprete takšno priponko, koliko sekund ji takrat navadno posvetite?

Vam je bila novica zanimiva?

Povejte prijateljem, da ste novico prebrali na Računalniških novicah.

Prijavi napako v članku

Povezave

Članek je pripravljen v sodelovanju s partnerjem AVIOR d.o.o.
Za več informacij so vam na voljo pri AVIOR d.o.o.
Ob kontaktu povejte, da ste objavo zasledili v Računalniških novicah.