Podatkovni centri, ki jih poganjajo človeške možganske celice

Tradicionalni podatkovni centri se soočajo z vse večjo energetsko in prostorsko stisko. Zato avstralsko podjetje Cortical Labs rešitev išče v biologiji. V svojem novem objektu v Melbournu so namestili sisteme CL1, ki predstavljajo hibrid med standardno elektroniko in laboratorijsko vzgojenimi človeškimi nevroni. Podjetje, ki že načrtuje širitev v Singapur, ne želi povsem nadomestiti silicija, temveč raziskuje, kako bi živi nevroni lahko dopolnili obstoječo strojno opremo pri specifičnih nalogah.

Vsaka enota sistema CL1 vsebuje približno 200 tisoč človeških nevronov, pridobljenih iz matičnih celic. Ti so naneseni neposredno na silicijev čip z mikroelektrodami, ki služijo kot most med biologijo in digitalnim svetom. Elektrode stimulirajo celice z električnimi signali in v realnem času beležijo njihove odzive. Celoten sistem podpira napredna tehnologija za ohranjanje življenja, ki celicam zagotavlja hranila, uravnava temperaturo in vzdržuje stabilno okolje. Za razliko od običajnih procesorjev, ki sledijo strogim navodilom, se nevroni naravno prilagajajo povratnim informacijam. Raziskovalci so to že dokazali, ko so nevrone na čipu naučili igrati poenostavljeno različico igre Pong in kasneje celo eksperimentirali z igro Doom.

Glavni razlog za zanimanje za biološko računalništvo je energetska potratnost umetne inteligence. Medtem ko človeški možgani delujejo z močjo približno 20 W, sodobni AI sistemi porabijo ogromne količine električne energije in vode. Čeprav silicij ostaja neprekosljiv pri natančnih izračunih, so nevroni izjemno učinkoviti pri prepoznavanju vzorcev, obdelavi senzoričnih podatkov in sprejemanju odločitev v negotovih razmerah. Vendar pa pot do komercialne rabe ne bo lahka. Kot poudarja strokovnjak Steve Fuber, so temeljna načela obdelave informacij v možganih še vedno neznanka. Biološki sistemi so krhki, zahtevajo strogo nadzorovane pogoje in so manj predvidljivi od silicija. Kljub temu Cortical Labs dokazuje, da se meja med biološkim in digitalnim nezadržno briše.

Obstoječi objekti so v primerjavi s tistimi, ki jih upravljajo Amazon ali Microsoft, še vedno majhni. Trenutni sistemi CL1 so namizne naprave in se ne morejo kosati s procesorji GPU pri obdelavi masovnih podatkov. Kljub temu pa razvoj nakazuje premik k iskanju alternativ siliciju, ki vključujejo celo čipe z infuzijo DNK. Čeprav se ob rasti kompleksnosti pojavljajo tudi etična vprašanja, Cortical Labs verjame, da bi živi sistemi lahko igrali ključno vlogo v prihodnosti informacijske tehnologije.