Na dnevu FRI 2024 so podelili najvišja priznanja – Prešernove nagrade
Nagrajenke in nagrajence, vabljene goste, prisotne študente in zaposlene je uvodoma pozdravila dekanja Fakultete za računalništvo in informatiko izr. prof. dr. Mojca Ciglarič, ki je v svojem nagovoru poudarila, kako pomembno si je vzeti čas in proslaviti osebne in skupinske dosežke. Spomnila je na hitro rast fakultete od selitve v nove prostore na Večni poti leta 2014. V desetih letih je število študentov zraslo s 1271 na 1631, število zaposlenih s 150 na več kot 255 ter število raziskovalnih in tržnih projektov s 85 na 160.
Študenti, ki so v preteklem študijskem letu 2023/24 najbolje opravili študijske obveznosti, so prejeli knjižno nagrado, in sicer delo »Zvezdni glasnik: Kozmični pogled na civilizacijo «, ki jo je napisal ameriški astrofizik, avtor in znanstveni komunikator Neil deGrasse Tyson.
Tri fakultetne Prešernove nagrade
Najvišje fakultetno priznanje za študente, fakultetno Prešernovo nagrado, pa so prejeli trije študentje: Marko Hostnik, Uroš Šmajdek in Matic Fučka.
Marko Hostnik za delo z naslovom: S poizvedovanjem obogateno dopolnjevanje programske kode za lokalne projekte z velikimi jezikovnimi modeli, ki je nastalo pod mentorstvom prof. dr. Marka Robnika Šikonje.
Direktna uporaba velikih komercialnih jezikovnih modelov za generiranje kode mnogokrat za podjetja in javne institucije ni mogoča. Nagrajenec v svojem delu razvije novo inovativno rešitev s kontekstnim poizvedovanjem po lokalni kodi, ki primerne kontekste izbere na podlagi Jaccardovega koeficienta podobnosti. Ta pristop je kljub relativni enostavnosti in nižjim računskim zahtevam uspešnejši od trenutno vodilnih arhitektur za generiranje kode.
Uroš Šmajdek je fakultetno Prešernovo nagrado prejel za delo z naslovom Predpomnjenje osvetlitve pri volumetričnem upodabljanju z difuzijo. Delo je nastalo pod mentorstvom doc. dr. Cirila Bohaka in somentorstvom asist. dr. Žiga Lesarja.
Nagrajenec je raziskoval možnosti uporabe difuzijskega procesa za izračun globalne osvetlitve volumnov. To zajema: (1.) simulacijo prenosa svetlobe z uporabo pretokovno-omejene difuzije; (2.) pospešitev izračuna z uporabo večmrežne metode; ter (3.) zmogljivostno in kakovostno ovrednotenje ter primerjava z obstoječimi aktualnimi pristopi. Rezultate je objavil v reviji The Visual Computer iz zgornje polovice indeksa SCI.
Fakultetno Prešernovo nagrado je prejel tudi Matic Fučka, in sicer za delo z naslovom Detekcija anomalij z difuzijskimi modeli. Nastalo je pod mentorstvom prof. dr. Danijela Skočaja in somentorstvom asistenta Vitjana Zavrtanika.
Nagrajenec je razvil novo inovativno metodo za detekcijo površinskih napak, ki temelji na difuzijskih modelih. Model je definiral tako, da na slikah postopoma generira vedno bolj vidne sintetične anomalije in se hkrati uči majhnih korakov postopnega brisanja teh anomalij. Naučeni model nato omogoča učinkovito detekcijo slik z anomalijami. Metoda dosega odlične rezultate, ki jih je nagrajenec predstavil v članku objavljenem na prestižni konferenci ECCV.
Univerzitetna Prešernova nagrada Jeru Pelhanu
Podeljena je bila tudi univerzitetna Prešernova nagrada. Prejel jo je Jer Pelhan za delo z naslovom Metoda za štetje in detekcijo objektov z malo učnimi primeri, ki je nastalo pod mentorstvom prof. dr. Mateja Kristana.
Nagrajenec je razvil prvo detekcijsko metodo DAVE, ki omogoča vse moduse štetja: (i) z malo učnimi primeri, (ii) brez učnih primerov in (iii) s tekstovnim poizvedovanjem, ter hkrati dosega 20% višjo natančnost od specializiranih arhitektur.
Za preliminarno različico je Jer prejel nagrado za najboljši članek na konferenci ERK 2023, končno pa objavil na prestižni konferenci CVPR 2024, ki se po stopnji citiranja uvršča na prvo mesto vseh konferenc in revij na področju tehnike.
Poleg Prešernovih nagrad so izpostavili tudi druge pomembnejše dogodke preteklega leta, ki jih najdete NA POVEZAVI.
Prijavi napako v članku