Meta išče milijarde za umetno inteligenco

Razvoj umetne inteligence postaja tako drag, da niti največjim tehnološkim podjetjem ne zadostujejo več običajni viri financiranja. Meta je napovedala javno prodajo delnic v skupni vrednosti približno 31,3 milijarde evrov, s katero želi financirati gradnjo podatkovnih centrov in širitev računalniških zmogljivosti.

Približno 20,1 milijarde evrov namerava zbrati s prodajo navadnih delnic razreda A, preostalih 11,2 milijarde pa z vrednostnimi papirji, povezanimi s prednostnimi delnicami, ki se bodo pozneje obvezno pretvorile v navadne delnice. Gre za dva različna načina pridobivanja kapitala, ki lahko vplivata na prihodnjo lastniško strukturo.

To pa morda še ni konec zbiranja denarja. Meta načrtuje ločen program postopne prodaje novih delnic brez glasovalnih pravic v potencialni vrednosti do 53,6 milijarde evrov. Vzpostavitev tega programa še ni zagotovljena, začela pa bi se lahko po začetku trgovanja z delnicami razreda C, predvidoma v prvem četrtletju leta 2027.

Podjetje je konec septembra razpolagalo s približno 73,7 milijarde evrov denarja in tržnih vrednostnih papirjev, vendar samo letos načrtuje od 120,7 do 129,6 milijarde evrov kapitalskih izdatkov. Denar potrebuje predvsem za strežniško infrastrukturo, modele umetne inteligence in nove storitve.

Dolgoročne finančne obveznosti so še precej večje. Meta stavi na to, da bodo prihodki od oglaševanja, pametnih pomočnikov in drugih storitev upravičili rekordno širitev. Za vlagatelje pa se odpira vprašanje, koliko časa bo trajalo, preden bodo te naložbe ustvarile dovolj dodatnega dobička.