Leto 2020 v številkah

Ob koncu leta 2020, ki ga je močno zaznamovala epidemija covida-19, Statistični urad Republike Slovenije objavlja najnovejše uradne statistične podatke o stanju v državi. V poročilu, ki so ga tokrat pripravili v obliki digitalne publikacije, so zbrani statistični podatki, ki so zaznamovali letošnje leto. Mi pa smo pod drobnogled vzeli nekaj tematik, ki so vezane na digitalno družbo v državi in digitalizacijo gospodarstva.

Epidemija covida-19 in strogi ukrepi za zajezitev širjenja bolezni so močno vplivali na slovensko gospodarstvo. Gospodarska aktivnost v Sloveniji se je v 2020 po šestih letih nepretrgane rasti zmanjšala. Bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvih devetih mesecih 2020 realno za 6,0 % nižji kot v istem obdobju 2019. Če bo učinek zdravstvene krize na gospodarstvo podoben, kot je bil v drugem četrtletju 2020, lahko pričakujemo, da se bo BDP v celem letu 2020 glede na 2019 realno zmanjšal za okoli 8,0 %.

DIgitalna družba

V času pandemije covid-19, v katerem smo, ko je za ustavitev širjenja okužb s koronavirusom nujno upoštevati medosebno fizično oddaljenost, so tehnologije, ki omogočajo izvajanje različnih aktivnosti in ohranjanje stikov z najbližjimi na daljavo, pomembnejše kot kadar koli prej. Prav tako bistveno pa je v tem trenutku tudi vedeti, kakšno je resnično stanje na tem področju. Skratka, tudi statistični podatki o uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije med prebivalstvom morda še nikoli doslej niso bili tako aktualni in zanimivi, kot so v tem trenutku.

Kaj vse lahko izvemo iz njih?
Razberemo lahko, da je bilo v Sloveniji v 1. četrtletju 2020 med osebami, starimi 16–74 let, 87 % rednih uporabnikov interneta (v 2019: 83 %). 76 % 16–74-letnikov je internet uporabljalo vsak dan ali skoraj vsak dan (v 2019: 74 %), 75 % pa večkrat na dan (v 2019: 69 %). 11 % oseb te starosti pa interneta do zdaj še ni uporabljalo (v 2019: 13 %).

Da je 60 % 16–74-letnikov uporabljalo za neposredno sporočanje in izmenjavo sporočil programe, kot so Viber, WhatsApp, Skype, Messenger, Snapchat (v 2019: 49 %). Da jih je 52 % uporabljalo internet za telefoniranje ali videotelefoniranje (v 2019: 42 %).

Da jih je 36 % gledalo po internetu različne televizijske programe (v živo ali s časovnim zamikom), npr. NEO, TVin, EON, tv2go, RTVSlo., 22 % pa videovsebine na zahtevo (npr. filme, nadaljevanke), ki jih nudijo komercialni ponudniki, npr. Netflix, HBO GO, Pickbox.
Image

Da je 30 % 16–74-letnikov uporabljalo internet za izobraževanje (v 2019: 23 %). Da se jih je 9 % udeležilo spletnega tečaja (v 2019: 5 %). Da jih je spletna gradiva za izobraževanje (npr. avdiovizualno gradivo, elektronske učbenike, programe za izobraževanje) uporabljalo 26 % (v 2019: 20 %), med 16–24-letniki pa 60 % (v 2019: 51 %).

Da spletno nakupovanje še naprej narašča in da je vsaj en spletni nakup v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem opravilo (tj. oddalo naročilo ali kupilo izdelek ali storitev prek spleta) 63 % 16–74-letnikov (v 2019: 56 %). Da se je delež e-kupcev v 1. četrtletju 2020 glede na prejšnje povečal v vseh starostnih razredih. Da je bilo v tem obdobju največ e-kupcev med 25–34-letniki (75 %), najmanj pa med 65–74-letniki (16 %) in da jih je največ v tem obdobju kupilo prek spleta oblačila (upoštevani so tudi športni izdelki), čevlje ali dodatke (npr. torbico, nakit).

Da narašča tudi uporaba storitev e-uprave in da je spletne strani javnih ustanov (e-uprave) v zadnjih 12 mesecih uporabljalo 67 % 16–74-letnikov (v 2019: 53 %). Prebivalci tako lažje in hitreje pridejo do potrebnih informacij, lažje komunicirajo z javnimi ustanovami ter enostavneje in ob manjši porabi časa izpeljejo različne uradne postopke, ne da bi morali za to fizično obiskati ustrezne urade.

In tudi to, da je pametne naprave ali sisteme (tj. naprave, ki jih je mogoče povezati z internetom) že uporabljalo 63 % 16–74-letnikov. 41 % jih je uporabljalo z internetom povezano pametno televizijo ali televizijo, povezano prek Chromecasta, 14 % pa virtualne asistente v obliki mobilne aplikacije ali pametnega zvočnika (npr. Applovo Siri, Amazonovo Alexa, Telekomov Neo) in prav tako 14 % pametne gospodinjske aparate (npr. robotski sesalnik, pametni hladilnik).

Digitalizacija gospodarstva

Digitalizacija optimizira delovne procese in poslovanje in s tem povečuje produktivnost ter daje priložnosti za razvoj novih poslovnih modelov. Pandemija covida-19 jo je še pospešila, saj so podjetja morala svoje poslovanje takoj prilagoditi novim razmeram. Tudi o stanju na tem področju nam lahko veliko povejo uradni statistični podatki.

Dostop do interneta za službene namene ima v podjetjih z 10 zaposlenimi 54 % zaposlenih (v proizvodnih dejavnostih 46 %, v storitvenih dejavnostih 65 %). Prenosne naprave za službene namene, ki omogočajo dostop do interneta prek mobilnih telefonskih omrežij (npr. prenosni, tablični računalnik ali pametni telefon), je dodelilo svojim zaposlenim 86 % podjetij. Dobilo pa je te naprave v uporabo skupno 27 % zaposlenih oseb: v majhnih podjetjih (tj. z 10–49 zaposlenimi) 28 %, v srednje velikih (tj. s 50–249 zaposlenimi) in v velikih podjetjih (z najmanj 250 zaposlenimi) pa po 26 % zaposlenih.

Pri delu od doma so ključna tudi podporna orodja za timsko delo in sodelovanje. Ta uporabljala 30 % podjetij (26 % majhnih, 45 % srednje velikih in 77 % velikih). Gre za orodja, ki omogočajo sodelovanje, skupinsko delo z dokumenti, komunikacijo med zaposlenimi (npr. MS Teams), aplikacije za videokomuniciranje in takojšnje sporočanje (npr. Skype, Slack, Google Chat).

Storitve računalništva v oblaku najema 39 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi (v 2018: 26 %).

Robote (ali industrijske ali storitvene), tj. naprave, ki nadomeščajo delavce v težjih, ponavljajočih se delovnih postopkih, ki povečujejo produktivnost, znižujejo stroške in ohranjajo stalno kakovost izdelkov, uporablja 8 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi (v 2018: 7 %). 8 % jih uporabljala industrijske robote (tj. avtomatsko krmiljene, programirane, večnamenske manipulatorje, ki jih je mogoče reprogramirati v treh ali več oseh, npr. robote za varjenje, lasersko rezanje, barvanje, sestavljanje), 1 % pa storitvene robote (tj. stroje z določeno stopnjo avtonomije, ki so zmožni delovati v kompleksnem in dinamičnem okolju, ki zahteva interakcijo z osebami, objekti ali drugimi napravami).

Pametne naprave ali sisteme (internet stvari), tj. med seboj povezane naprave ali sisteme, ki zbirajo in izmenjujejo podatke in ki jih je mogoče nadzirati ali upravljati na daljavo prek interneta (npr. pametne termostate, pametne alarmne sisteme, senzorje), uporablja 17 % podjetij. Pametne naprave ali sisteme za optimizacijo uporabe energije v prostorih podjetij (npr. v proizvodnji, distribucijskih ali prodajnih prostorih) je uporabljalo 8 % podjetij, za spremljanje gibanja ali vzdrževanja vozil ali izdelkov, za nudenje prediktivnega vzdrževanja vozil 5 %, za nadziranje ali avtomatizacijo proizvodnih procesov, za upravljanje logistike, spremljanje gibanja izdelkov 7 % in za druge namene 6 % podjetij.

In koliko podjetij z vsaj 10 zaposlenimi ima izdelano in od vodstva potrjeno digitalno strategijo za poslovno preoblikovanje poslovanja podjetja? Teh je 10 %: med majhnimi podjetji 8 %, med srednje velikimi 17 % in med velikimi 40 %.

Koliko podjetji z vsaj 10 zaposlenimi se ukvarja s spletno prodajo? V 2019 je prihodek s prodajo izdelkov ali storitev, s prejemanjem naročil ali rezervacij prek spletnih strani ustvarilo 21 % omenjenih podjetij, kar je enako kot v letu 2018 (s spletno prodajo prek lastne ali spletne strani matičnega podjetja, prek ekstraneta je ustvarilo prihodek 15 % podjetij, prek e-tržnic pa 8 %).

CELETNO POROČILO SURS: POROČILO