Kako umetna inteligenca oblikuje prihodnost modne industrije

Moda v dobi tehnološkega napredka

Tehnološki napredek ima ključno vlogo pri preoblikovanju nakupovalne izkušnje. Uvajanje novih tehnoloških inovacij v modno industrijo namreč spreminja način doživljanja in sodelovanja potrošnikov v nakupovalnem procesu.

Po podatkih McKinseyja 73 % izvršnih direktorjev mode vidi generativno umetno inteligenco kot prednostno nalogo svojih podjetij v letu 2024, vendar jih le 5 % verjame, da imajo zmogljivosti, da v celoti izkoristijo njene zmogljivosti. Rezultati raziskav kažejo, da postaja tehnološki napredek v modni industriji ključni dejavnik, ki spreminja nakupovalno izkušnjo potrošnika. Modna industrija vstopa v novo dobo z integracijo inovativnih tehnologij, kot so vizualno iskanje, pomočniki AI, virtualno pomerjanje oblačil in hiperpersonalizacija storitev. Ta celovit pristop k tehnologiji odraža naraščajoče zahteve in pričakovanja potrošnikov ter ustvarja dinamično okolje, kjer se prepletajo moda in najnovejše tehnološke možnosti. Zato je pomembno natančno razmisliti o področjih uporabe.

Kar 30 % potrošnikov GLAMI je že opazilo uporabo AI v modnih e-trgovinah. Kot se pogosto zgodi pri novih tehnologijah, so mnenja o umetni inteligenci deljena, saj je 31 % vprašanih izrazilo nelagodje zaradi njene uporabe v katerem koli vidiku nakupovalne izkušnje. S precejšnjo razliko sledijo preference virtualno pomerjanje oblačil (14 %), pomočniki AI za iskanje izdelkov na podlagi opisov, ki jih posredujejo uporabniki (12 %), in podpora strankam na osnovi AI (10 %).

Najmanj navdušenja je opaziti v dveh kategorijah: z umetno inteligenco ustvarjene slike modelov (8 %) in oblikovanje oblačil z umetno inteligenco, pri čemer je ta kategorija prejela le 6 % podpore. Zdi se, da bodo uporabniki bolj verjetno sprejeli umetno inteligenco, ko bo neposredno koristila njim, kot če bo uporabljena v korist podjetij, ki jo izvajajo.

Kaj si o vsem skupaj mislijo Slovenci?

Kar zadeva uporabo umetne inteligence (AI) v modnih e-trgovinah, rezultati kažejo, da je 44 % Slovencev prepoznalo uporabo umetne inteligence (AI). Kar zadeva preference glede uporabe umetne inteligence (AI) na različnih področjih modne industrije, skoraj 27 % anketirancev raje ne uporablja AI pri nobenem vidiku nakupovalne izkušnje, medtem ko jih prek 32 % uživa v tem, da AI priporoča izdelke na podlagi njihovega okusa.

Največja naklonjenost je izražena na področju priporočil izdelkov na podlagi aktivnosti uporabnikov, kjer skoraj 33 % udeležencev izrazi svoje pozitivno stališče. Rezultati raziskave GLAMI kažejo, da je vizualno iskanje z nalaganjem slike najbolj priljubljen način iskanja, ki ga uporablja 52 % anketirancev. Ta inovativni vmesnik omogoča uporabnikom, da poiščejo izdelke na podlagi vizualnih elementov, kar dodatno izboljša izkušnjo spletnega nakupovanja.

Poleg tega skoraj 38 % vprašanih uporablja družbene medije kot modno iskalno orodje, medtem ko jih skoraj 12 % raje uporablja virtualne pomočnike AI, ki ponujajo izdelke na podlagi njihovih zahtev. Pomembno je omeniti, da je več kot 70 % anketirancev uporabilo vizualno iskanje na spletu, da bi našli boljše cene za izdelke, ki so jih videli v fizičnih trgovinah. To jasno kaže, da potrošniki vse pogosteje uporabljajo spletne vire za iskanje najboljših ponudb, pri čemer uporabljajo tehnologijo za uspešno povezovanje spletnih in nespletnih nakupovalnih izkušenj.

Po drugi strani pa Slovenci najmanj zaupajo uporabi umetne inteligence za oblikovanje oblačil (10 %) in ustvarjanje z umetno inteligenco generiranih podob modelov (16 %).

Ti podatki odražajo različne poglede in odnos Slovencev do tehnoloških novosti v modnem svetu, kar kaže na potrebo po prilagajanju tehnoloških rešitev, da bodo bolje odražale želje in mnenja potrošnikov.

Hiperpersonalizacija storitev in transformacija nakupovalne izkušnje

Eden ključnih izzivov, s katerimi se sooča modno e-trgovanje, je izboljšanje uporabniške izkušnje. Široka paleta izdelkov lahko utrudi potrošnike in ustvari potrebo po učinkovitih rešitvah. Združevanje umetne inteligence s podatki, zbranimi neposredno od strank, je ključna strategija za rešitev tega problema.

Doseganje zadovoljstva kupcev se poleg povečane prodaje odraža tudi v boljših poslovnih rezultatih, kar naj bi blagovne znamke spodbudilo k vlaganju v tehnološke rešitve za izboljšanje uporabniške izkušnje. Znamke naj strateško zbirajo in analizirajo podatke ter pridobljeno znanje implementirajo. Hiperpersonalizacija se je izkazala za izjemno uporabno za povečanje zadovoljstva strank, GLAMI pa poudarja, da rezultati personalizirane ponudbe že prinašajo občutno povečanje prihodkov na uporabnika.

GLAMI aktivno spodbuja zbiranje podatkov iz prve roke, neposredno od svojih obiskovalcev. Z zagonom kviza lahko obiskovalci določijo svoje modne preference, najljubše znamke in velikosti. Vsaka stranka nato od stotin e-trgovin prejme prilagojena priporočila za izdelke, ki ustrezajo njenemu okusu. Ta kviz strankam ne olajša le iskanja želenih izdelkov, ampak tudi spodbuja raziskovanje novih modnih znamk. so koristi dvosmerne – kupci dobijo enostaven dostop do tistega, kar iščejo, hkrati pa povečajo izpostavljenost tako malim kot velikim modnim e-trgovcem.

Kakovostna hiperpersonalizacija temelji na treh ključnih korakih:

1. Prvi korak vključuje odgovorno zbiranje podatkov ob spoštovanju zasebnosti in regulativnih okvirov. Pomembno je, da uporabniki vnaprej vedo, kakšne konkretne koristi dobijo za svoje podatke.

2. Drugi korak vključuje analizo podatkov, kjer napredni modeli umetne inteligence in algoritmi strojnega učenja analizirajo vedenje uporabnikov.

3. Končno, tretji korak prinaša rezultate, ki služijo kot osnova za personalizacijo potrošniške izkušnje, spodbujanje njihove angažiranosti in zvestobe.

Tehnološki napredek v modni industriji po rezultatih raziskav postaja ključna tema, ki vpliva na nakupovalno izkušnjo potrošnikov. Z vse večjo uporabo inovativnih tehnologij, kot so vizualno iskanje, pomočniki z umetno inteligenco in virtualno opremljanje, modna industrija vstopa v novo dobo, ki združuje tehnologijo za izpolnjevanje naraščajočih zahtev in pričakovanj potrošnikov.