Kako izbrati pravi zunanji disk?

O tem, da je shranjevanje podatkov v oblak priročno, ni nobenega dvoma. Ni pa tudi nobene garancije, da bodo oblaki z nami za vedno. Sčasoma se bo pojavila nova tehnologija, ki si je danes sploh še ne predstavljamo. Do takrat je dobro imeti tudi eno varnostno kopijo vseh pomembnih podatkov, datotek in dokumentov – to omogoča zunanji trdi disk.

Torej, zakaj sploh imeti varnostno kopijo? Da zagotovimo varnost vseh najpomembnejših informacij, ne glede na to, kaj se zgodi z napravami ali internetno povezavo. Zelo pogosta in pametna praksa je, da imamo prej omenjene podatke na zunanjem trdem disku in oblak uporabljamo kot sekundarni vir shranjevanja.

Kako pa sploh začeti, če trg ponuja na stotine različnih možnosti? V nadaljevanju smo pripravili nekaj nasvetov, kako izbrati zunanji trdi disk, da bodo vsi podatki na varnem.

Kapaciteta prostora za shranjevanje

Brez dvoma je kapaciteta prostora za shranjevanje najbolj pomembna lastnost, na katero moramo med izbiro zunanjega trdega diska biti pozorni. Vsekakor ni smiselno kupiti “high-end” naprave s šifriranjem in dostopom na daljavo, če ta nima dovolj prostora. Po drugi strani pa zagotovo ne želimo zapravljati denarja za disk, ki ga nikoli niti približno ne bomo napolnili.

Kolikšna pa je potem optimalna velikost? Vse je odvisno od potreb posameznika.

Če želimo napravo, ki je dobra za prenašanje dokumentov, fotografij ali ostalih vsebin iz ene naprave na drugo, oziroma želimo preprosto malce razširiti pomnilniški prostor našega ne preveč vrhunskega prenosnika ali tablice, potem je srednjecenovni trdi disk prava izbira. Medtem ko največji med njimi lahko dosežejo velikost do 2 TB, znajo biti precej dragi in veliki za prenašanje. Namesto tega prihranite denar in kupite disk s 64 GB prostora, ki lahko stane manj kot 20 evrov.

Če vas zanima shranjevanje veliko večjega števila informacij in vsebine na dolgi rok, boste zagotovo želeli kaj bolj učinkovitega. Običajno so 1 TB diski tisti, ki zadostijo potrebam večine povprečnih uporabnikov. Če pa seveda razmišljate, da bi na trdi disk shranili zbirko filmov ali si zgolj želite zagotoviti, da vam nikoli ne bo zmanjkalo prostora, obstajajo diski, ki nudijo še več kapacitete.

Seagate Backup Plus na primer ponuja od 1 do 5 terabajtov kapacitete za shranjevanje. Cena pa se giblje med 75 in 140 evri.

SSD ali HDD disk?

Zunanji diski se delijo v dve kategoriji: HDD in SSD. Povedano po domače, gre za dva različna načina shranjevanja podatkov in dostopanja do njih.

HDD (“hard drive disk”) diski za shranjevanje podatkov uporabljajo vrteče magnetne diske. Prepoznamo jih lahko tudi po vsem dobro poznanem zvoku vrtenja. SSD (“solid-state drive”) diski pa uporabljajo majhne celične tranzistorje, ki se odzivajo na električne pulze. Kot pove že samo ime, nimajo premikajočih se delcev.

SSD diski so precej hitrejši od HDD diskov, hkrati pa so lahko veliko dražji. HDD diski so cenejši, vendar obenem tudi počasnejši in manj odporni na mehanske poškodbe. Če govorimo o zunanjih diskih, je običajno SSD disk najboljša izbira, razen v specifičnih okoliščinah.

Hitrost prenosa

Poleg kapacitete prostora diska je izredno pomemben faktor tudi hitrost prenosa podatkov. Če pogosto prenašamo datoteke, si zagotovo ne želimo, da bi to trajalo predolgo.

Pri hitrosti diska igrata glavno vlogo dve komponenti: tehnologija shranjevanja diska in pa sam konektor.

Kljub temu da so nekateri diski hitrejši od ostalih, v splošnem velja, da SSD diski hitreje procesirajo podatke od HDD diskov. Slaba stran SSD diskov je le, da so običajno dražji in imajo manj pomnilniškega prostora.

Ko govorimo o tipu kabla, ki povezuje zunanji disk z računalnikom ali mobilno napravo, običajno izbiramo med več standardnimi opcijami. Večina diskov danes uporablja USB vmesnik, vendar pa zadnje generacije že vključujejo novo tehnologijo in omogočajo predvsem večjo hitrost prenosa.

USB 2.0 je stari standard, ki se ga je bolje izogniti, če res ne prenašamo zgolj manjših količin podatkov in še to le občasno. USB povezave od 2.0 naprej pa nas lahko hitro zmedejo. Na trgu namreč obstajajo različice USB 3.0, USB 3.1 Gen1, ali USB 3.2 Gen1. Vse tri so si zelo podobne, saj nudijo hitrosti prenosa podatkov do 5Gb/s. Medtem pa imamo še USB 3.1 Gen2 in USB 3.2 Gen2, ki omogočata hitrost prenosa do 10Gb/s.

Najhitrejša možnost, USB 3.2, ali 3.2 2×2, nudi celo 20Gb/s.

USB-A je najbolj razširjena in hkrati najbolj staromodna različica konektorja. Potem je tukaj USB-C, novejši, manjši in nekoliko bolj zaobljen.

V idealni situaciji bi si torej želeli imeti Thunderbolt 3 povezavo. Če je ta predraga ali vaša naprava nima USB-C vhoda (ali Thunderbolt 3), iščite USB 3.1/3.2 Gen 2 podporo.

Prenosljivost in vzdržljivost

Če je vse, kar želite, zunanji disk za shranjevanje varnostnih kopij, je verjetno najboljša izbira “network-attached storage (NAS)” naprava. Običajno je to žična naprava na lokalnem omrežju, ki vsebuje več diskov in pomnilniških modulov. Promise Technology, QNAP in Synology so zgolj trije izmed proizvajalcev, ki so specializirani za NAS naprave.

Če pa želite svoj disk imeti ves čas pri sebi, je faktor prenosljivosti ključen. Naprava mora biti zato lahka in majhna, da jo lahko spravite v žep oz. do nje pridete hitro in povsod. Če je le mogoče, se odločite za napravo, ki ne potrebuje dodatnega zunanjega napajalnega kabla.

Večina zunanjih diskov je daleč od tega, da bi bili težki. Nekateri so resnično majhni, kot je recimo Samsung T5, ki nudi ogromno shranjevalnega prostora, medtem ko je fizično zelo priročen.

Eden od razlogov, zakaj bi bilo morda bolj pametno razmisliti o SSD disku (in ne o HDD), je tudi vzdržljivost. Glede na to, da SSD disk nima premikajočih se komponent, je tudi bolj trpežen.

Kompatibilnost

Zunanji diski so v večini primerov namenjeni specifičnim operacijskim sistemom. Zunanji disk, namenjen operacijskemu sistemu Windows, bi na primer lahko imel težave s kompatibilnostjo z operacijskim sistemom MacOS in seveda obratno. Nekateri diski so narejeni tudi posebej za Linux. Zato velja biti pri nakupu posebej pozoren na kompatibilnost.