Kaj storiti ob pomanjkanju digitalnega kadra?

Umetna inteligenca (UI), strojno in poglobljeno učenje, uporaba superračunalnika in drugih naprednih tehnologij lahko pomagajo pri avtomatizaciji, izboljšanju uporabniške izkušnje, razvoju produktov, kibernetski varnosti, preprečevanje prevar in podobno. Vendar vsa tehnologija na svetu ne more priskočiti na pomoč, če v podjetju primanjkuje ustreznega kadra, ki lahko upravlja z novimi orodji. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je v Poročilu o produktivnosti za leto 2022 objavil, da se kar 63 % slovenskih podjetij ne odloča za uporabo umetne inteligence zaradi pomanjkanja ustreznega znanja v podjetju.

Kje ležijo vzroki za takšno pomanjkanje znanja? Digitalno inovacijsko stičišče (DIH) Slovenije je v okviru operacije DIE-DIHSLOVENIA 2019-23 opravil študijo o digitalnih študijskih programih, iz katere je razvidno, koliko diplomantov lahko pričakujemo v prihodnjih letih. Izsledki študije prikazujejo, da obstaja:

• 57 akreditiranih študijskih programov za čiste digitalne profile (profile, ki razvijajo in ustvarjajo digitalna orodja) in
• 184 akreditiranih programov za podporne digitalne profile (profile, ki digitalna orodja intenzivno uporabljajo in ustvarjajo produkte in izdelke s pomočjo digitalnih orodij).

Študijski programi, ki so akreditirani za izobraževanje v smeri digitalnih profilov skupno predstavljajo 24,7 % vseh študijskih programov, ki so na voljo v Sloveniji. V primerjavi z rezultati iste raziskave iz leta 2020, se je delež programov za čiste digitalne profile zmanjšal za 0,1 %, za podporne profile pa za 0,5 %. Če bodo podjetja želela v prihodnosti zapolniti ogromno vrzel, ki trenutno vlada med potrebami po IKT kadrih in diplomanti, ki prihajajo iz fakultet, bodo potrebna še večja prizadevanja, vključno z novimi študijskimi programi, novimi moduli in tudi vpeljava obveznega predmeta Računalništvo in Informatika v osnovnošolski kurikulum in tako že na osnovnošolski ravni učence in učenke spodbuditi na pot informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Pomanjkanje IT kadrov ni prepreka le v Sloveniji, ampak po vsej Evropi. Ker diplomanti ne morejo zapolniti vseh delovnih mest, je potrebno dvigniti digitalne kompetence aktivne delovne sile.

Digitalna akademija GZS – naslednji nivo digitalne zrelosti

Če želimo slediti ciljem projekta Digitalna Slovenija 2030, bo potrebno v naslednjih letih korenito spremeniti način digitalizacije in usposabljanja zaposlenih.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v sodelovanju s CPU in Digitalnim inovacijskim stičiščem Slovenije vzpostavila Digitalno akademijo GZS, s katero želijo pomagati podjetjem doseči cilje Digitalne Slovenije 2030. Akademija bo pokrivala področja poznavanja in uporabo osnovnih in naprednih digitalnih tehnologij, razumevanje novih delovnih tokov, kako upravljati z zaposlenimi in podobno.

Pred začetkom bo vsak sodelujoči izpolnil vprašalnik DIH Slovenije za oceno digitalnih kompetenc in znanj. Na podlagi rezultatov bodo  sodelujoči razvrščeni v ustrezne module, s katerimi bodo lahko usvojili potrebno znanje za njihovo delovno mesto.

Akademija bo svoja vrata odprla že v spomladanskem in nato še v jesenskem roku.

Kako opolnomočiti svoje zaposlene in jih tudi zadržati?

Združenje za informatiko in telekomunikacije, ki je tudi glavni pobudnik Digitalne akademije GZS, ponuja več različnih izobraževanj za usposabljanje zaposlenih in tudi pripravo strategij, kako zadržati najbolj zaželene talente ali pa celo privabiti nove.

Akademija upravljanja s kadri, ki je sestavljena iz šestih modulov, je namenjena vodstvu in kadrovnikom, katerim želijo vcepiti pomembnost sodelovanja in priprave ustreznih strategij za zaposlene. Moduli obravnavajo različne možnosti, kako pridobiti in zadržati talente, pomen mentorstva, napredovanja in nagrajevanja zaposlenih.

Za vodstveni kader je na voljo tudi bolj intenzivna Akademija vodenja, preko katere lahko direktorji, lastniki in drugi spoznajo, kako uspešno uvesti spremembe v podjetje, kako ustvariti pozitivne rezultate, kako komunicirati z zaposlenimi in kako ustvariti spodbudno okolje za nego novih in obstoječih talentov.

Strategija za razvoj veščin s področja umetne inteligence za Evropo je še en poskus dviga digitalnih kompetenc na trenutno najbolj zaželenemu področju umetne inteligence. Projekt Erasmus+ Artificial Intelligence Skills Alliance (ARISA), kjer sodeluje Združenje za informatiko in telekomunikacije, uvaja strategijo za zmanjšanje primanjkljaja veščin v UI. Cilj strategije je sistemsko zmanjšati vrzeli v znanju in veščinah ter zagotoviti raznolikost veščin med deležniki po Evropi. Strategija prilagaja izobraževalne programe potrebam industrije in opredeljuje specifične zahteve za strokovnjake UI ter osnovno znanje za ne-specialiste. V letu 2025 bodo izvedena pilotna izobraževanja.

Osveščanje o novih tehnologijah

Novi koncepti in tehnologije so pogosto napačno razumljeni in širši javnosti nepoznani. Partnerski program DIGI-SI redno izvaja seminarje in dogodke, na katerih želijo demistificirati delovanje in uporabo novih tehnologij. Doslej so zainteresiranim pojasnili pomen kibernetske varnosti, uporabe umetne inteligence v praksi, uporabnost superračunalnika v praksi, uporabo navidezne in obogatene resničnosti v proizvodnji, razpravljajo pa tudi o uporabi tehnologije v zdravstvu, turizmu in agroživilstvu.

Dela je še veliko, vendar DIH Slovenije s partnerji aktivno delujejo za dvig digitalnih kompetenc v Sloveniji. Več o novih in obstoječih digitalnih projektih na www.dihslovenia.si.