Iz Facebooka in digitalnih zaslonov na analogne ulice

Protesti, ki smo jim bili priča pretekli konec tedna v Franciji, so svoje korenine pognali na Facebooku in tako nadaljevali svojo pot iz digitalne proti tisti bolj pravi, bolj neposredni, analogni obliki na pariških ulicah.

Gibanje imenovano “rumeni jopiči” se je vzpostavilo zaradi demagogije, ki trenutno vlada Franciji. Skladno nestrinjanje s cenami goriva, življenskih potrebščin in podobnih zadev je v Franciji privedlo tako daleč, da je protest terjal celo smrtne žrtve. Nekakšnega skupnega imenovalca, proti čemu naj bi protesti potekali, namreč ni, so pa dali jasno vedeti, da se prebivalci Francije ne strinjajo s tem kako se ravna z delavci in srednjim razredom.

Vse se je začelo na Facebooku

Tisto kar je zanimivo je, da se je vse skupaj začelo na Facebooku. Ta namreč predstavlja idealno platformo za takšno “online” združevanje ljudi. Množično so se organizirale raznorane Facebook skupine, ki so kaj hitro dobile tudi svoje sledilce oziroma v tem primeru člane. Samooklicani misleci kaj hitro lahko postanejo glavne nacionalne figure, eden izmed njih je tudi Maxime Nicolle, ki ima na svojem profilu kar 107 tisoč sledilcev, za simbol svojega profila pa si je izbral giljotino (kar je predstavljalo simbol Francoske revolucije). Množica seveda takšne zadeve kaj hitro rada pograbi in Francija je tako postala priča Facebook revoluciji. Poanta protestov vsekakor ni malenkostno zvišanje cene naftnih derivatov, temveč smo lahko priča današnji moči socialnih omrežij in sami radikalizaciji.

Socialna omrežja, tu lahko izpostavimo predvsem največje omrežje Facebook, igrajo v tej igri ogromno liberalno funkcijo. Nečemu podobnemu smo bili priča tudi v Arabski pomladi in protestih v Rusiji v letih 2011 in 2012. Facebook počne zgolj to, kar dela najbolje – je kanal, kjer lahko ljudje artikulirajo svojo jezo. Socialna omrežja so, kot že omenjeno, odigrala centralno vlogo v oblikovanju političnih debat v času Arabske pomladi. Premiki in “online” revolucije, ki se rodijo na medmrežju, pogosto prikorakajo na ulico samo. Socialna omrežja so veliko pripomogla k širitvi in sami realizacji demokratičnih idej.

Moč socialnih omrežij

Eden izmed algormitmov, kako deluje Facebook v podobnih situacijah, je bil posodoboljen ravno pred kratkim. Facebook je začel politizirati vsebinske skupine tudi pred nacionalnimi mediji. Namen, ki ga je imel torej Mark Zuckerberg, je bila ravno depolitzacija družbene platforme, kjer bo glavni fokus ostal enak – povezovanje ljudi. Zgodilo se je ravno nasprotno. Facebook admini so dobili vloge vplivnežev, mediatorjev, ki posedujejo neverjetno moč združevanja. Družbeno smo trenutno podvrženi nenehni informacijski vojni – in podobne implfikacije algoritmov so le del naše pravice in svobode govora. V avtoritarnih sistemih se zadeva uredi precej lažje, saj imajo vodilni režimi moč enostavno izklopiti internet in iluzije populacije se kaj hitro razblinijo. V Franciji seveda to ni tako enostavno, saj svobodna družba enostavno ne more blokirati Facebooka ali ga vsaj deloma regulirati. Demokratični sistemi so tisti, ki se bodo morali prilagoditi, obenem pa se bodo tudi ljudje morali začeti zavedati, kakšno moč imajo socialna omrežja. Podobnim spletnim revolucijam bomo z gotovostjo priča tudi v prihodnosti, o samih rezultatih podobnih revolucij pa bo spregovoril čas.