Intel N150 najboljša izbira za domači laboratorij?

Če ste se podali v svet domačih laboratorijev prek forumov in Reddita, si morda predstavljate strežniško omaro z opremo nekdanjih podjetij. A za začetnike to ni nujno najboljša izbira. Skriti stroški namreč hitro narastejo.

Mini osebni računalnik s procesorjem Intel N100, N150 ali novejšim Core 3 N355 pa je drugačen. Ta je namreč cenovno dostopen (od 95 evrov do 240 revrov), energetsko učinkovit in dovolj zmogljiv za večino domačih projektov. Procesor N150 ima uradno porabo električne energije šest vatrov, a v praksi porabi le pet vatov v mirovanju in okoli 15 vatov pri polni obremenitvi. To pa je v praksi manj kot LED žarnica.

Zaradi nizke porabe je hlajenje enostavno, pogosto pasivno. Na primer, Beelink ME mini uporablja aluminijasto ohišje kot hladilnik, ventilator pa je skoraj neslišen. Naprava ima dva 2.5GbE priključka in šest M.2 NVMe rež, kar zadostuje za NAS ali Proxmox strežnik.

Na trgu je veliko konfiguracij: modeli brez hladilnega ventilatorja s štirimi 2.5GbE NIC-i za OPNsense, naprave z zamenljivim sistemskim pomnilnikom (uradno do 16GB, neuradno do 32GB), SATA priključki in več USB vhodi. Večina uporabnikov dostopa do teh naprav prek omrežja, zato zaslonski izhod ni nujen.

Procesor N150 za nameček podpira VT-x, VT-d in IOMMU, kar omogoča PCI passthrough in virtualizacijo. UHD Graphics 730 podpira strojno pospešeno transkodiranje.Vse to pa je idealno za medijske strežnike. Celo lokalni LLM modeli delujejo, če želite eksperimentirati.

Skupnost okoli procesorja N150 je močna, z veliko projektov in nasvetov. Cena je primerljiva z Raspberry Pi, a z boljšo podporo za Linux in OpenBSD. Moj N150 poganja več storitev v Proxmoxu, z LXC kontejnerji in navidezni strežniki, in presega pričakovanja.