Vse, kar morate vedeti o igranju iger v oblaku

Tehnologija igranja iger v oblaku je bila predstavljena na prelomnici tisočletja na E3 s storitvijo G-Cluster, ki je bila izdana leta 2003. Na žalost takrat igranje iger v oblaku ni imelo realnih možnosti za uspeh. Infrastruktura enostavno ni bila dovolj razvita, da bi omogočala nemoteno igranje v oblaku. Idejno zasnovo so kasneje na svoj način preoblikovali Microsoft, Sony in Google. To je bil začetek pravega igranja iger v oblaku. Njihova oblačna omrežja imajo globalni doseg, kar omogoča hitro uvajanje in širitev storitve v posamezne regije.

Zamisel igranja iger v oblaku je sila enostavna – omogočiti igranje AAA iger tistim, ki nimajo ali pa si ne morejo privoščiti vrhunske gaming opreme. Namesto tega, da bi vsakih nekaj let morali posodobiti svoj računalnik, telefon, tablico ali drug igralni sistem, bi lahko z mesečno naročnino na eno izmed oblačnih storitev imeli dostop do najnovejših iger tudi v 4K ločljivosti. Predstavljajte si, da bi lahko igro iz leta 2022 igrali na telefonu, ki ne rabi biti ne vem kakšna gaming zverina, kot na primer vivo X80 Pro, Huawei Mate 50 Pro, Xiaomi 12T Pro ali kaj podobnega. Za vsako prednost pa se pojavi tudi pomanjkljivost. V nadaljevanju vam bomo skušali razložiti, kaj je igranje iger v oblaku, kako deluje, našli prednosti in slabosti ter katere gaming storitve v oblaku so trenutno najbolj priljubljene.

Kako deluje igranje iger v oblaku?

Klasičen način igranja iger zahteva prenos oziroma namestitev igre na lokalne HDD ali SSD diske, za sam zagon igre pa poskrbi lokalna strojna oprema s procesorjem in grafično kartico na čelu. Tu se igre v oblaku razlikujejo od tradicionalnega igranja. Namesto, da bi se zanašali na napravo za obdelavo iger, igranje v oblaku obdelavo iger razbremeni na oddaljene strežnike in omogoča takojšen dostop do visoko kakovostnih iger v kateri koli napravi prek stabilne internetne povezave. Igre se nato pretakajo v uporabnikov spletni brskalnik, aplikacijo ali napravo za pretakanje, kar odpravlja potrebo po vrhunskih procesorjih in grafičnih karticah.

Igre v oblaku v večini primerov zahtevajo mesečno ali letno naročnino za dostop do vsebine. Pri nekaterih storitvah je potrebno poleg te pristojbine dodatno kupiti igre ali določeno opremo. Obstajata dva glavna pristopa k igranju iger v oblaku: pretakanje videa in pretakanje ukazov.

Pristop z video pretakanjem pomeni, da se logika igre ter grafika obdelujeta v oblaku, video tok pa se pošlje v uporabnikovo napravo. To zmanjšuje potrebo po zmogljivi lokalni grafični kartici (največji strošek za uporabnika), kar omogoča dostop do storitve na številnih napravah. Vendar pa v zameno potrebuje precejšnjo internetno pasovno širino za pretakanje visokokakovostnega videa v napravo. Večina storitev za igranje iger v oblaku, vključno z zdaj že ukinjeno Google Stadia, Nvidia GeForce NOW in Microsoft Xbox Cloud Gaming, uporablja ta pristop.

Pristop pretakanja ukazov pomeni, da se logika igre in grafika obdelujeta v oblaku, po čemer se grafična navodila pošljejo v uporabnikovo napravo, kjer jih lokalna grafična kartica pretvori v vsebino, ki jo je mogoče igrati. Za razliko od pretakanja videa oblak pošilja navodila za upodabljanje prizora v napravi. Ker del naloge opravi lokalna grafična kartica, so navodila, poslana iz oblaka, manjše velikosti v primerjavi z video tokom. To zmanjša zahteve glede internetne pasovne širine, vendar je kakovost grafike odvisna od zmogljivosti lokalne grafične kartice.

Igre v oblaku: prednosti in slabosti

Igre v oblaku imajo svoje prednosti in slabosti.

Prednosti

• Takojšen dostop: Ko zaženete svoje najljubše igre v oblaku, vam ni potrebno čakati na prenos ali posodobitve, ker je igra na voljo takoj. Lahko se zgodi (odvisno od storitve), da boste morali čakati v vrsti, preden vam strežnik dovoli igranje.
• Prihranek prostora: Ker vam ni potrebno naložiti igro na lokalni disk, boste prihranjeni prostor v napravi lahko porabili za hrambo filmov, serij ali glasbe.
• Zmogljiva strojna oprema ni pogoj za igranje iger v oblaku: Nakup zmogljivega računalnika ali igralne konzole tako ni več nuja, če želite igrati najnovejše igre. Igre v oblaku lahko igrate tudi na telefonu ali tablici. Vse, kar potrebujete, je dobra internetna povezava in po možnosti krmilnik (kot na primer Gamesir X2 Pro) za boljšo igralno izkušnjo. Hkrati niste več prikovani na eno napravo za igranje, ampak lahko katerokoli igro začnete igrati na telefonu in svoj napredek nadaljujete na primer na tablici na poti na letališče.

Slabosti

• Zakasnitev/visoka latenca: Nizka zakasnitev je ključna za brezhibno igralno izkušnjo. Visoka latenca je vir največje frustracije uporabnikov in pogosto glavni razlog za opustitev igranja iger v oblaku. Prekinitve ali nepričakovane upočasnitve razumljivo negativno vplivajo na igranje in v primeru tekmovalnih iger (Call of Duty, Battlefield …) lahko uporabniku preprečijo zmago. Izvor visoke latence je težko izolirati, saj jo lahko povzročijo strojna oprema v oblaku, lokacija uporabnika in oddaljenost od najbližjega strežnika, internetni ponudnik in drugi nedosledni dejavniki.
• Lastništvo: Ponudniki oblačnih gaming storitev običajno ne dovoljujejo igranja iger brez povezave, shranjevanje datotek iger ali izvajanja kakršnihkoli sprememb. Če na primer storitev preneha delovati ali je v celoti opuščena (kot Google Stadia), je ves trud in vloženi čas igričarjev izgubljen. Enako velja za finančni vložek, čeprav se je v primeru Stadie Google zavezal, da bo povrnil vse stroške v povezavi s svojo storitvijo v oblaku.
• Iskanje iger: Po vsej verjetnosti se boste morali prej ali slej prijaviti na več storitev, ki ponujajo igre v oblaku. Zakaj? Xbox Game Pass razpolaga z ogromno zbirko iger, vendar še vedno obstaja možnost, da na seznamu ni ravno tiste, ki si jo vi želite preigrati. Zato boste morali mošnjiček odpreti še za Nvidia GeForce NOW, PlayStation Plus in podobno.

Igre v oblaku so odlična novica za Android uporabnike

Mobilne igre so na slabem glasu, čemur se lahko zahvalijo predvsem razvijalcem, ki v igre »stlačijo« vse vrste mikrotransakcij in igričarje zavajajo z oglasi. Druga pomanjkljivost mobilnih platform je pomanjkanje AAA iger. Največji razvijalci običajno preskočijo pametne telefone, kljub temu, da ima skoraj vsak Zemljan ob sebi vsaj en telefon. Prvi razlog za to je, da moderne igre zahtevajo preveč prostora. Povprečna konzolna ali PC igra zahteva 20 GB prostora, telefon pa v povprečju premore okoli 128 GB prostora. V to niso vključene vse nadaljnje posodobitve in dodatki. Drugi razlog je kompleknost pretvorbe na primer PC igre za pametne telefone. Ne samo, da bi morali igro prilagoditi za ogromno število različnih modelov, pri tem bi morali upoštevati tudi več različic operacijskih sistemov in unikatnih preoblek (EMUI, MUI, One UI …).

V tem pogledu so igre v oblaku največje darilo za mobilne gamerje. Zaradi manjšega zaslona bi zagrizenim mobilnim gamerjem vseeno priporočali, da si umislijo krmilnik za pametni telefon, namesto da igro upravljajo z gumbi na zaslonu. Večji pomislek, ki ga imamo pri samem igranju na mobilnem telefonu, je poraba baterije, ki se v tem primeru znatno poveča.

Najbolj priljubljene gaming storitve v oblaku

• Microsoft xCloud/Xbox Game Pass: Igre v oblaku so pri Microsoftu na voljo samo v najdražjem paketu Xbox Game Pass Ultimate (prvi mesec 1 €, nato okoli 13-15 € na mesec). Storitev uradno ni podprta v Sloveniji, vendar se temu lahko izognete, tako da Microsoft račun nastavite na drugo podprto regijo (na primer Združeno kraljestvo, ZDA …). Xbox Game Pass vključuje tudi EA Play, kar pomeni, da imate dostop do iger, kot so FIFA, Battlefield … Microsoft podpira izključno 1080p in 60 fps, saj se tako lahko izognejo nedoslednosti pri igralni izkušnji.
• Nvidia GeForce NOW: Ena največjih in priljubljenih gaming storitev v oblaku. Od konkurenčnih storitev se razlikuje predvsem v tem, da ne gre za virtualno trgovino. Igre kupite ločeno prek Steam, Epic Games, GOG … in jih združite s profilom GeForce NOW. To pomeni, da boste igre obdržali, tudi če se boste odločili, da ne želite več uporabljati njihove storitve. Na voljo so trije različni paketi: Brezplačen, Prioriteta (9,99 €/m) in RTX 3080 (19,99 €/m). Med seboj se razlikujejo predvsem po igralni izkušnji (1080p/4K, 60/120 fps …), čakanju v vrsti in čas zaporednega igranja (1, 6 ali 8 ur).
• Sony PlayStation NOW (PlayStation Plus): Sonyjev odgovor na Xbox Game Pass. Za dostop do iger v oblaku se boste morali naročiti na paket Premium za 18 dolarjev na mesec. Potrebovali boste namensko aplikacijo, preko katere boste zagnali igre v oblaku. Tako kot pri Microsoftu tudi Sony ponuja samo podporo za 1080p in 60 fps. Igrali boste na stotine PlayStation iger, tudi iz prejšnjih generacij konzol.
• Amazon Luna: Amazonova storitev je brezplačna za naročnike Amazon Prime. Združljivost je zelo podobna Nvidia GeForce NOW in Xbox Game Pass, kar vključuje tudi tablice Fire in medijske predvajalnike Fire TV. Na voljo je namenski Luna krmilnik, ni pa nujen za uporabo. Amazon Luna ne prodaja iger posamično, niti nima naročniških stopenj. Namesto tega se morate prijaviti na različne kanale, če želite dobiti dostop do določenih iger. Če bi se prijavili na vse razpoložljive kanale, bi morali mesečno odšteti več kot 40 evrov, zaradi česar je Amazon Luna najdražja gaming storitev v oblaku.
• Shadow: Shadow ni samo igralna platforma v oblaku, ampak kar celoten računalniški ekosistem. Začenši s približno 30 evrov na mesec dobite dostop do operacijskega sistema Windows, tako da lahko na virtualnem računalniku počnete veliko več kot le igrate igre v oblaku. Za uporabnike, ki potrebujejo takojšen dostop do vrhunske opreme, vendar nimajo proračuna za nakup novega računalnika, je Shadow ena najboljših alternativ. Na žalost storitev še ni podprta v Sloveniji, je pa na voljo v Avstriji in Italiji, zato imamo upanje, da bo nekoč na voljo tudi pri nas.