Google za vedno ukinil družbeno omrežje Google+

Leta 2011 je izšlo Googlovo četrto družbeno omrežje, Google+, ki naj bi konkuriralo velikanoma Facebooku in Twitterju. Ne glede na trud, ki ga je Google vložil v širitev družbenega omrežja v YouTube skupnost, to ni in ni pritegnilo uproabnikov. Do konca leta 2011 so analitiki že kritizirali Googlovo družbeno omrežje, vendar je tehnološki gigant počakal do velikega hekerskega vdora v letu 2018.

Kaj je bil Google+?

Google+ je v svojih začetkih deloval kot “invite-only” družbeno omrežje, dokler se ni po letu dni podal na trg javnosti. Imel je kar nekaj dobro znanih lastnosti družbenih omrežij, saj so uporabniki lahko nalagali fotografije in pisali objave na zidove posameznikov.

Kljub vsemu je Google svojo storitev označil kot “družbeni sloj”, ki naj bi bil narejen tako, da bi povezoval vse storitve. Glavni lastnosti družbenega omrežja Google+ sta bili razvrščanje prijateljev v “Circles” (kroge) in opravljanje videoklicev s “Hagnouts”.

Odgovorni za izvedbo projekta so dejali, da se je v zadevo prijavilo ogromno ljudi, vendar ti na družbenem omrežju niso ostali.

Kaj je šlo narobe?

“Google+ je bil obsojen na propad od prvega dne naprej”, pravi Matt Navarra, svetovalec za družbena omrežja. “V slabo luč je platformo Google+ spravljalo kar nekaj stvari, od nepričakovanih in nenapovedanih sprememb uporabniškega vmesnika, do tega, da so te spremembe bile neprimerljivo slabše od konkurence, kot je Facebook. Širile so se tudi govorice o internih sporih glede tega, kako bi naj Google+ razvijali v prihodnosti”, razlaga Navarra.

Google+ se je strogo držal “real-name” politike, kar pomeni, da je izločil vse, ki so uporabljali psevdonime ali kakršnekoli lažne profile. Takšne uporabnike je Google blokiral iz vseh svojih storitev, med drugim tudi elektronske pošte Gmail. Po eni strani zanimivo, po drugi pa malce čudno, je Google med drugim tudi brisal vse poslovne profile oz. profile blagovnih znamk, ki so želele družbeno omrežje uporabiti v promocijske namene. Pozneje je Google priznal svojo napako in dovolil poslovnim uporabnikom, da gradijo svoje Google+ profile.

Vsi tisti, ki Google+ niso uporabljali redno, so po vsej verjetnosti bili zelo zmedeni, ko so slučajno brskali po družbenem omrežju. Tam, kjer ima Facebook “like” in Twitter “Favourites”, je imel Google+ gumb “Plus One”. Ne samo, da se je dotičen izraz slišal čudno, ampak tudi ni bilo logično, da bi uporabnik, ki mu je nekaj všeč, pritisnil “Plus One”.

Kaj je naredil Google?

V poskusu, da bi Google vzpodbudil aktivnost uporabnikov, je integriral svoje družbeno omrežje s storitvijo Gmail, leta 2013 pa je razširil svojo mrežo še na YouTube. V bistvu je sistem deloval tako, da so vsi, ki so želeli karkoli komentirati na YouTubu, morali imeti Google+ račun. Dotična poteza je pri uporabnikih in ustvarjalcih videov, ki so čutili, da je njihov uspeh odvisen od do sedaj vzpostavljenga sistema, vzbudila ogromno neodobravanja.

Tudi vsi ocenjevalci aplikacij v Google Play Store trgovini so bili primorani ustvariti Google+ račun. Kar naenkrat se je zgodilo, da je Google+ cvetel od aktivnosti uporabnikov, vendar je vse skupaj bilo zelo posiljeno. Vsi YouTube komentarji, vsi všečkani videi in vse ocene aplikacij so bile avtomatsko objavljene tudi na Google+. Google je v nekem trenutku naznanil, da naj bi imel 500 milijonov uporabnikov – koliko od teh je bilo dejansko zavzetih uporabnikov?

“Vse svoje prijatelje in družino, ki sem jih povabil, da se pridružijo omrežju, sem redno spremljal. Ugotovil sem, da je njihova aktivnosti resnično minimalna ali praktično nična”, je zapisal BBC-jev korespondent Rory Cellan-Jones leta 2011. “Največje vprašanje je, ali se bo 750 milijonov uporabnikov Facebooka in 100 milijonov Twitterja odločilo za premik na drugo družbeno omrežje”, se je v tistem času spraševal Cellan-Jones.

Kaj je uničilo Google+?

Aprila 2014 je ustanovitelj Google+, Vic Gundorta, zapustil podjetje in spremembe so se kmalu začele vrstiti. Uspešne lastnosti, kot sta Hangouts in Photos, so bile ločene od Google+ in so od takrat naprej delovale kot ločene storitve. Poleg tega je Google postopoma začel ločevati Google+ od svojih aplikacij, kot sta YouTube in Google Play, s tem pa je razveselil ustvarjalce videov in aplikacij.

Leta 2015 je Google+ doživel večjo transformacijo, s katero je želel poudarek postaviti na “skupnosti”. Ne glede na trud ekipe inženirjev jim še vedno ni uspelo vzbuditi dovolj zanimanja za platformo. Na koncu sta bila odločilna dva hekerska vdora, ki sta Google skoraj prisilila v to, da je platforma ukinil.

Leta 2018 je Google priznal, da je bilo zaradi zlonamerne programske opreme v platformi “tretjim stranem” dostopnih ogromno podatkov o uporabnikih. Če smo čisto natančni, je bilo to 52 milijonov osebnih podatkov uporabnikov.

Google+ lahko najdemo tako na spletni strani Google Graveyard in Google Cemetery, kjer svoje zadnje mesto najdejo propadli projekti tehnološkega giganta. Glavna ideja dotičnih spletnih strani je, da bi ljudje imeli dostop do projektov, ki niso uspeli, vendar bi se vseeno lahko razvijali ideje. Pogosto se zgodi, da ravno iz propadlih zgodb nastanejo nove zgodbe o uspehu.