Evropska komisija proučuje možnost uvedbe satelitskega interneta

Podjetje SpaceX je v Združenih državah Amerike že pred časom uspešno zagnalo projekt “Starlink”, katerega ključni cilj je pripeljati svetovni splet tudi v najbolj oddaljene kraje. Gre za globalno satelitsko omrežje, ki naj bi omogočilo hiter dostop do intenreta iz prav vsakega kotička sveta. Prva preizkušanja so pokazala, da se satelitski internet v praksi obnese odlično. Hitrosti prenosa podatkov se namreč gibljejo od približno 35 megabajti na sekundo do nekaj več kot 100 megabajti na sekundo, hitrosti nalaganja pa znašajo od 5 megabajti na sekundo do 20 megabajti na sekundo. Zakasnitveni čas pa se trenutno giblje med 25 milisekundami in 35 milisekundami, v prihodnosti pa naj bi se ta zmanjšal po 20 milisekund.

Zato ne preseneča, da se za satelitski internet vse bolj zanima tudi Evropska komisija. Da je dejansko že določila konzorciji satelitskih proizvajalcev, operaterjev in dobaviteljev s celine z namenom, da bi preučila izvedljivost in stroške satelitskega interneta visokih hitrosti. Študija, ki jo bo pripravil izbrani konzorcij, bi morala dejansko prikazati izvedljivost projekta, ki je v prvi vrsti namenjen krepitvi evropske digitalne neodvisnosti in zagotavljanju varne povezljivosti državljanov, podjetij in javnih institucij.

Omenjeni konzorcij vključuje podjetja, kot so Airbus, Arianespace, Eutelsat, Hispasat, OHB, Orange, SES, Telespazio in Thales Alenia Space. Vrednost pogodbe oziroma študije je postavljena na 7,1 milijona evrov, zaključena pa naj bi bila v enem letu. Pri tem velja še omeniti, da hitri satelitski internet mora zagotavljati kritično infrastrukturo in zagotavljati varne komunikacijske storitve ter širokopasovno povezljivost. Takšna infrastruktura bi morala zagotavljati prenos in shranjevanje informacij in podatkov, zlasti za vladne agencije, finančna in bančna podjetja ali znanstvene mreže ter bi morala znatno izkoristiti vrsto gospodarskih dejavnosti, vključno s cestnim in pomorskim prometom, zračnim prometom in nadzorom letenja. Projekt bi moral biti združljiv s programoma Copernicus (opazovanje Zemlje) in Galileo (satelitsko sledenje).