Energetska regulativa v 2025: nove tarife, prožnost in potencialna industrijska kriza?

Dogodek Energetika in regulativa ’25 v organizaciji Prosperie je zbral ključne deležnike iz energetskega sektorja, ki so razpravljali o izzivih in priložnostih pri prehodu v trajnostno energetsko prihodnost. Osrednje teme so vključevale reformo regulative, potrebo po večji prožnosti elektroenergetskega omrežja in vpliv elektrifikacije industrije na tržne razmere. Strokovnjaki so poudarili pomen strateških naložb, stabilnega regulatornega okolja in usklajevanja energetske tranzicije z gospodarsko konkurenčnostjo.

Dogodek se je pričel z uvodnim nagovorom državne sekretarke na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Tine Seršen. V svojem nagovoru je predstavila ključne spremembe in novosti, ki nas v letu 2025 čakajo na področju energetske regulative. Ministrstvo je napovedalo ambiciozne cilje, predvsem na področju obnovljivih virov energije (OVE). Do poletja 2025 je v pripravi sprejem petih novih zakonov, ki bodo oblikovali prihodnjo usmeritev energetske politike v Sloveniji. Ob tem se bo ministrstvo osredotočalo tudi na povečan obseg mednarodnih obveznosti, ki izhajajo iz evropskih in globalnih dogovorov na področju energetske tranzicije.

Aleksander Mervar, direktor družbe ELES, je predstavil ključne dejavnike, ki bodo vplivali na oblikovanje tarif za uporabo elektroenergetskega omrežja v Sloveniji. Reforma omrežnine je imela raznolike učinke – največji porabniki so pridobili znižanje omrežnine za moč, medtem ko se je omrežnina za porabljeno energijo občutno povečala. Med izzivi prihodnosti je izpostavil padec prihodkov iz avkcij za čezmejne prenosne kapacitete, počasno rast porabe električne energije ter naraščajoče stroške sistemskih storitev in inflacijo. Ključna tveganja vključujejo zamude pri investicijah v omrežje, pomanjkanje strokovnega kadra in negotovost prihodnjih omrežninskih prihodkov, kar otežuje financiranje projektov. Prav tako je opozoril na razhajanja v pričakovanjih med deležniki in kompleksnost umeščanja novih projektov v prostor.

Okrogla miza “O regulativnih izzivih omrežij prihodnosti in zelene energetike za 2025”

Uroš Blažica, predsednik uprave Elektro Primorska in GIZ DEE, je izrazil skrb glede tega ali se bo obsežna elektrifikacija dejansko zgodila, ter opozoril na izzive, povezane z razvojem omrežja. Duška Godina iz Agencije za energijo je poudarila, da lahko intenzivna elektrifikacija poteka hitro, vendar zahteva premišljeno pripravo in dolgoročno načrtovanje, pri čemer je treba upoštevati tudi energetsko potrošnjo. Tina Seršen je poudarila pomembno vlogo države pri jasni podpori zelenemu prehodu. Aleksander Mervar, direktor družbe ELES, je ob tem izpostavil ključno vprašanje: Ali smo pripravljeni plačati za zeleni prehod?, kar odpira razpravo o novih tarifnih modelih. Na pomen dolgoročne strategije je opozoril tudi Marjan Eberlinc iz družbe Plinovodi, ki je izpostavil, da je plinska infrastruktura v Sloveniji že danes skoraj v celoti pripravljena na uvedbo vodika.

Dogodek se je v drugi polovici osredotočal na prožnost energetskega trga. Jan Kostevc iz agencije ACER je predstavil ključne regulatorne okvire prožnosti elektroenergetskih omrežij. Poudaril je, da potrebe po prožnosti v EU naraščajo, saj se povečujejo stroški upravljanja omrežij, hkrati pa so zamude pri priključevanju obnovljivih virov vse večji izziv. Po ocenah ACER in EEA se bodo potrebe po prožnosti do leta 2030 podvojile.

Kostevc je predstavil nov mehanizem ocenjevanja potreb po prožnosti, ki temelji na skupni metodologiji EU in se bo izvajal vsaki dve leti na nacionalni in evropski ravni. Ta okvir bo omogočil boljše načrtovanje elektroenergetskih omrežij ter prispeval k stroškovno učinkoviti integraciji obnovljivih virov energije. Poseben poudarek je namenil distribucijskim omrežjem, kjer se pričakuje največji obseg potrebnih naložb. Prilagoditev regulativnega okvira bo operaterjem omogočila naročanje storitev prožnosti, kar bo povečalo učinkovitost omrežij in olajšalo integracijo obnovljivih virov.

Dr. Jurij Curk iz Elektra Ljubljana je poudaril, da je prožnost ključna za stabilnost omrežja in integracijo obnovljivih virov energije. Distribucijsko omrežje je osrednji nosilec zelenega prehoda, vendar se sooča s finančnimi in infrastrukturnimi izzivi.

Ob naraščajoči potrebi po prožnosti bo ključno večje vključevanje prožnih odjemalcev, kot so toplotne črpalke, baterijska električna vozila in hranilniki energije. Kljub njenemu potencialu pa je dejanska vrednost prožnosti na trgu še vedno nizka, njen razvoj pa je odvisen od regulativnih okvirjev in spodbud.

Dr. Curk je izpostavil potrebo po enostavni organizaciji trga prožnosti, prilagodljivih regulativah in boljši povezljivosti naprav. Poudaril je, da prihodnost prožnosti ni zgolj tehnično vprašanje, temveč tudi družbena odločitev o tem, kakšen sistem si lahko privoščimo in ga želimo uresničiti.

Polona Batagelj in Luka Jazbec iz podjetja GEN-I sta opozorila, da se Evropa po energetski krizi sooča z izzivi konkurenčnosti industrije, volatilnosti cen in potrebo po večji prožnosti. Kot ključne ukrepe EU sta izpostavila reformo trga električne energije za večjo stabilnost cen ter Zeleni industrijski dogovor, ki bo usklajeval dekarbonizacijo z gospodarsko konkurenčnostjo. Poudarila sta pomen dolgoročnih pogodb za električno energijo ter ukrepov za pospešitev elektrifikacije industrije in integracije obnovljivih virov. Volatilnost cen ostaja stalnica, kar zahteva večjo prožnost sistemov in fleksibilnost odjemalcev. EU bo nadaljevala stabilizacijo energetske politike brez odstopanja od ciljev razogljičenja.

Batagelj in Jazbec sta zaključila, da bo prihodnja energetska politika EU temeljila na stabilnem regulatornem okolju, trajnostnem razvoju in tehnoloških inovacijah za prehod v nizkoogljično gospodarstvo ob ohranjanju konkurenčnosti industrije.