E-računi za vse

Na konferenci »E-računi v nizkem štartu« je 150 finančnikov iz 95 podjetij izvedelo vse o elektronskem računu; od priprave e-računa do plačila in dolgoročne hrambe. Z začetkom delovanja Halcomovega sistema za medbančno izmenjavo e-računov pri Bankartu je namreč več kot 90 odstotkov bančnega trga vključenega v izmenjavo. Podjetja imajo možnost prek svoje elektronske banke namesto papirnega računa poslati ali prejeti račun v elektronski obliki, prejemajo pa jih lahko tudi posamezniki.

z e-računi so zdaj na voljo širokemu krogu podjetij in gospodinjstev: prihranek časa in denarja za izdajatelja in prejemnika, plačevanje računov in zapiranje računov v računovodstvu brez težav zaradi morebitnih tipkarskih napak, neposredna priprava plačilnega naloga iz e-računa in možnost dolgoročne zakonsko skladne hrambe e-računov. Gre torej za celovito avtomatizacijo poti računa od izdajatelja do prejemnika. Kot je povedal Boris Bjelica, direktor sektorja zaledno poslovanje v Banki Koper, je dogovor o enotni izmenjavi e-računov pri Bankartu za banke velik dogodek, saj je to pomembna spodbuda za množično uporabo e-računov.

Poleg Elektra Ljubljane in Elektra Primorske, Simobila in Telekoma e-račune v Sloveniji svojim strankam že danes pošilja še več kot 100 drugih izdajateljev. Ne gre le za izmenjavo e-računov med podjetji, pošiljajo jih namreč tudi gospodinjstvom, ki bodo v bodoče lahko vsa svoja redna mesečna plačila najemnine, vode, komunalnih storitev, časopisa itd. opravila s potrditvijo e-računa v svoji elektronski ali mobilni banki.

Kot je povedala Mira Šetina, direktorica sektorja kontrolinga in informatike v Adriji Mobil, ki skoraj polovico vseh računov od svojih dobaviteljev prejme v elektronski obliki, so se za e-račune odločili, ker so jih želeli pošiljati prek varnega kanala. E-pošta ali kaki drugi spletni kanali zato niso primerni, elektronski bančni kanal pa je opisala: »Kar je dovolj varno za denar, bo tudi za račune«. Vzpostavitev sistema uporabe e-računov v podjetju je po besedah Šetine zahteven proces, vendar prihranki pretehtajo. Poudarila je, da s plačili e-računov vedno dobijo in pošljejo pravo informacijo oz. se ne ukvarjajo več z napakami pri plačilih.

Če želijo podjetja račun, ki ga prejmejo v elektronsko banko, plačati, ga morajo najprej knjižiti v svojih zalednih sistemih, nato pa ga ponovno uvoziti v e-banko in opraviti plačilo. Enega od sistemov, ki poveže zaledni sistem podjetja z e-banko je na konferenci prikazal Miha Cimperman, prodajni svetovalec za poslovne rešitve v podjetju Adacta. Predstavniki podjetij so izpostavili še pomembnost dolgoročne zakonsko skladne hrambe e-računov. Takšno storitev nekatere banke podjetjem že omogočajo, naročijo jo lahko ob prijavi za storitev e-računov. V dolgoročno hrambo se lahko namreč neposredno iz elektronske banke oddajo tako prejeti kot izdani e-računi, ki so digitalno podpisani in časovno žigosani. Takšen arhiv lahko povsem zamenja ognjevarne omare, ki jih podjetja uporabljajo za hrambo papirnih računov.

Ker pa bodo morala podjetja v prehodnem obdobju še naprej prejemati ali izdajati tudi papirne e-račune, je veliko zanimanja pritegnila tudi predstavitev sistema za obvladovanje računov iz različnih kanalov (e-pošta, e-banka, skenirani računi). Prikazal ga je Žiga Gregorič, direktor podjetja Soft. Sistem za izmenjavo e-računov je torej sklenjen, vendar pa je Matic Grobelšek, direktor poslovne enote e-bančništvo in e-računi v podjetju Halcom poudaril, da se razvoj nadaljuje. Infrastrukturo e-računov bodo namreč podjetja v prihodnosti lahko uporabljala tudi za prenos drugih dokumentov (naročilnice, dobavnice ipd.). Prihodnost e-računov pa je tudi mobilna. Zato je bilo na konferenci prikazano tudi plačevanje računov prek mobilnega telefona. Halcom je namreč sistem m-plačevanja že vzpostavil v Srbiji in obiskovalci konference so si lahko v živo ogledali tudi plačilo računa prek mobilnega telefona.