Države pričele s podpisovanjem kontroverznega protipiratskega sporazuma ACTA
Od leta 2007 do 2010 so na mednarodni ravni v strogi tajnosti potekala pogajanja o sporazumu Anti-Counterfeiting Trade Agreement (ACTA). Ta naj bi pripomogel k bolj učinkovitemu mednarodnemu boju proti prometu s ponarejenimi dobrinami in celo programskemu piratstvu. Mednarodni sporazum ACTA namreč vsebuje posebno poglavje o boju proti spletnemu piratstvu. Ta med drugim celo predvideva, da bi uporabnikom, ki na internetu kršijo avtorske pravice, odklopili internetno povezavo.
Ker je Evropska komisija na začetku julija podlegla protipiratskemu sporazumu ACTA, je ta po štirih letih pridobil zeleno luč za prenos v prakso. Konec septembra se bo namreč pričelo podpisovanje mednarodnega sporazuma s strani držav, ki so sodelovale pri njegovi pripravi. V pogajanjih za oblikovanje sporazuma so sodelovale Avstralija, Kanada, Evropska unija, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in Združene države Amerike.
Vse države, ki bodo podpisale kontroverzni sporazuma ACTA, se bodo s tem zavezale k še ostrejšemu boju zoper kršenje pravic intelektualne lastnine. Prve države naj bi sporazum podpisale že prvega oktobra letos, in sicer na mednarodnem simpoziju na temo boja proti spletnemu piratstvu. Ker naj bi se slovesnosti udeležili vsi predstavniki držav, ki so sodelovale pri pogajanjih, gre pričakovati, da bo sporazum podpisalo precejšnje število držav. Upajmo, da si bodo predstavniki držav Evropske unije pred podpisom sporazuma vzeli še nekaj časa za premislek. Rok za podpis mednarodnega sporazuma se namreč izteče šele 1. maja 2013.
Prijavi napako v članku