Zakaj so digitalne veščine pomembne za uspešno digitalizacijo podjetja?

Digitalna pismenost je kot jezik. Več kot boste usvojili veščin, bolje ga boste znali govoriti. Brez osnovne ravni digitalnega znanja in spretnosti bi bila kakovost življenja velike večine svetovnega prebivalstva občutno slabša. Digitalne tehnologije v tem trenutku podpirajo sodelovanje na ključnih področjih življenja in dela. Poleg dostopa do tehnologije še nikoli doslej niso bile pomembnejše spretnosti in kompetence, potrebne za uporabo digitalne tehnologije in izkoriščanje njene funkcionalnosti.

Smo družba, ki jo poganja tehnologija. Na delovnem mestu se je vse težje izogniti digitalni tehnologiji. Pomanjkanje digitalnih talentov na pravih področjih ovira napredek številnih podjetij v različnih panogah. Delovna sila, ki ni pripravljena na prihodnje spremembe, je lahko za vsako organizacijo usodna. Po vseh napovedih strokovnjakov bo ta vrzel le še rastla v prihodnje z razvojem četrte industrijske revolucije in Interneta 3.0.

Nekoč je zadostovalo znanje o uporabi programske opreme Microsoft Office, danes pa je nujno, da je digitalno znanje in nabor spretnosti zaposlenih veliko bolj raznolik. Večina delovnih mest zahteva osnovna digitalna znanja, vključno z možnostjo komuniciranja prek e-pošte ali družbenih medijev, ustvarjanja in urejanja digitalnih dokumentov, iskanje relevantnih informacij na spletu in zaščita osebnih podatkov.

Kot že rečeno, pa se bo poslovna pokrajina v prihodnje še hitreje spreminjala. Četrta industrijska revolucija in Internet 3.0 (angl. Web 3.0) s seboj prinašata hiter napredek umetne inteligence (AI), navidezne resničnosti (VR), robotike, avtomatizacije in druge nastajajoče tehnologije. Ne samo da se hitreje kot kadarkoli prej spreminja narava del, ki jih je/bo potrebno opraviti, istočasno se spreminjajo tudi spretnosti, potrebne za njihovo opravljanje.

Brez ustreznih človeških virov je digitalizacija nemogoča

Najpogostejši razlog za neuspelo digitalno transformacijo nista pomanjkljivi digitalni načrt ali njegova napačna izpeljava, ampak pomanjkanje (ustreznih) človeških virov. Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije (v nadaljevanju DIH Slovenije), ki se v Sloveniji že dolga leta zavzema za izboljšanje digitalne pismenosti, poudarja, da je problematiko človeških virov in digitalnih veščin potrebno odpravljati sistemsko in dolgoročno. Opozarjajo, da kratkoročnih rešitev ni. V DIH Slovenije so prepričani, da formalno izobraževanje potrebuje spremembe, kajti v trenutni obliki ni sposobno slediti dejanskim potrebam trga. Razvoj informacijsko-komunikacijskega (IKT) sektorja je pogojen tudi z zaposlovanjem ženskega kadra, ki je vsaj za zdaj premalo izkoriščen.

Slovenska pobuda k digitalizaciji podjetij med drugimi poteka preko vavčerskega sistema. Vavčerji za digitalizacijo spodbujajo mikro, mala in srednja podjetja (MSP) z možnostjo 60 % sofinanciranja ključnih področij digitalizacije, vključno z digitalno strategijo, digitalnim marketingom, kibernetsko varnostjo in dvigom digitalnih kompetenc.

Izvajanje vavčerskega sistema je pod nadzorom DIH Slovenije, ki že od leta 2019 osvešča in podpira slovenska podjetja na poti digitalne transformacije. Njihova vloga je zagotavljati storitve za rast digitalnih kompetence, izmenjavo digitalnih izkušenj in primerov dobrih praks na lokalni, regionalni in mednarodni ravni. Hkrati so centralno vozlišče poslovnih in tehnoloških znanj, tehnologij, eksperimentalnih in pilotnih okolij.

Za reševanje pomanjkanje ustreznih digitalnih veščin se lahko prijavite za uveljavitev vavčerja za dvig digitalnih kompetenc. Namen vavčerja je spodbuditi ciljne skupine k zagotovitvi ustreznih znanj zaposlenih in vodstvenega kadra za ključna digitalna področja. Kako uveljaviti vavčer za dvig digitalnih kompetenc, si lahko ogledate na spletni strani DIH Slovenije.

Postopke uveljavitve ostalih vavčerjev za digitalizacijo si lahko ogledate tukaj.

Industrija 4.0 in Internet 3.0 v znamenju umetne inteligence

Umetna inteligenca (AI) je postala sestavni del delovnega mesta in osebnih življenj uporabnikov. Na delovnih mestih se uporabljajo različni programi in algoritmi za dostop in obdelavo ogromnih količin informacij (angl. big data) ter za sprejemanje odločitev. Naraščajoča uporaba umetne inteligence v kontekstu delovnega mesta pomeni, da se odgovornosti vse bolj pogosteje prenašajo iz človeka na AI programe. Pri DIH Slovenije opozarjajo, da se tudi v kontekstu osebnega življenja uporabnikov porajajo številna (etična) vprašanja glede uporabe AI, vključno z:

• Na kaj morajo biti pozorni uporabniki/razvijalci?
• Kakšne so smernice EU glede uporabe AI?
• Kako zagotoviti ustrezne varovalke za varno uporabo umetne inteligence?
• Kateri so največji izzivi, ki jih prinaša upravljanje s sistemi umetne inteligence?

In še več podobnih odprtih vprašanj, s katerimi se aktivno ukvarja DIH Slovenije. Čeprav ne morejo voditi razvoja storitev AI, lahko pomagajo uporabnikom in podjetjem pri povezovanju različnih deležnikov in podajo zbrane predloge za zasnovo smernic uporabe, razvoje in tudi poučevanja AI. Zbrali so tudi nekaj primerov dobre in slabe prakse uporabe AI sistemov.

Predlagane smernice DIH Slovenije za uporabo umetne inteligence

• Uporabniki AI sistemov je potrebno izobraziti in informirati o omejitvah in predpostavkah AI modelov.
• Širša javnost mora biti ustrezno informirana, kaj je dovoljeno in kako je regulirana uporaba podatkov.
• Vključevanje novih vsebin, potrebnih za uporabo AI sistemov, v vse nivoje izobraževanja.
• Vzpostavitev multidisciplinarnega dialoga med razvijalci, uporabniki, pravno in regulatorno stroko.
• Samoocenjevanje podjetij pri ugotavljanju nivoja tveganosti uporabe AI sistemov.

Za še več informacij o vavčerjih za digitalizacijo, digitalizaciji slovenskih podjetij in uporabe ter razvoj AI tehnologije obiščite spletno stran www.dihslovenia.si.