Povpraševanje po elektriki za podatkovne centre se bo do 2035 potrojilo

Po podatkih novega poročila BloombergNEF bo do leta 2035 povpraševanje po električni energiji za podatkovne centre skoraj trikrat tolikšno, kot je danes. Načrtovana gradnja centrov bo zahtevala do 2,7-krat več elektrike kot trenutno, saj tehnologija umetne inteligence povzroča eksponentno rast povpraševanja po računalniški moči in energetski infrastrukturi.

Poročilo navaja, da bodo podatkovni centri do leta 2035 skupaj porabili 106 gigavatov električne energije, kar je velika rast v primerjavi z današnjimi 40 gigavati. Večina rasti bo povezana z gradnjo novih objektov na podeželskih območjih, kjer je prostora več, saj je primernih lokacij v bližini mestnih središč vse manj. Danes le 10 % podatkovnih centrov presega porabo 50 megavatov, v naslednjem desetletju pa bo povprečen novi center presegel 100 megavatov porabe. Skoraj četrtina novih centrov bo imela moč nad 500 megavati, nekateri pa celo več kot 1 gigavat.

Umetna inteligenca kot glavni motor rasti

Rast je neposredno povezana z eksplozijo uporabe umetne inteligence. BloombergNEF ocenjuje, da bosta učenje in uporaba UI modelov do konca desetletja predstavljala že skoraj 40 % vseh procesorskih zmogljivosti podatkovnih centrov. Stopnja izkoriščenosti bo tako zrasla s sedanjih 59 % na 69 %. Analitiki poudarjajo, da to ni presenetljivo – investicije v podatkovne centre so leta 2025 presegle 580 milijard ameriških dolarjev (preračunanih 537 milijard evrov), kar presega višino svetovnih investicij v iskanje novih zalog nafte.

Nova analiza predstavlja drastičen popravek navzgor v primerjavi z dokumentom, ki ga je BloombergNEF objavil aprila. Od takrat se je število načrtovanih projektov več kot podvojilo, pri čemer so v začetni fazi razvoja predvsem projekti v ZDA, v Virginiji, Pensilvaniji, Ohiju, Illinoisu in New Jerseyju – regijah, ki sodijo pod sistem PJM Interconnection, zadolžen za upravljanje električnega omrežja na vzhodu ZDA. Tudi v Teksasu (sistem ERCOT) pričakujejo občutno rast.

Ker gradnja tovrstnih podatkovnih centrov traja v povprečju sedem let, imajo novi projekti, ki so napovedani danes, največji vpliv na zadnji del napovedi – za obdobje do leta 2035. Poročilo poudarja, da je prav zato bistveno zagotoviti dolgoročno stabilnost energetskih sistemov.

Izzivi za elektroenergetska omrežja

Ob takšnem tempu rasti prihaja do povečanega pritiska na električna omrežja in regulativne organe. Organizacija Monitoring Analytics, neodvisni nadzornik PJM Interconnection, je vložila pritožbo pri ameriški Zvezni komisiji za regulacijo energije (FERC), v kateri opozarja, da bi moralo omrežje dovoliti nove priklope le, ko je zagotovljena zadostna zmogljivost. “PJM ima pristojnost, da odloži priklop velikih podatkovnih centrov, dokler ni mogoče zagotoviti zanesljive oskrbe,” navaja organizacija.

Nadzorniki opozarjajo tudi, da so podatkovni centri eden ključnih razlogov za visoke cene elektrike v regiji. Po njihovem mnenju je trenutno stanje “nepravično in nevzdržno”, saj upravljavci omrežij niso jasno določili prioritet med industrijsko rastjo in energetsko varnostjo.

Poročilo BloombergNEF potrjuje, da digitalna infrastruktura postaja nova energetska industrija. V prihodnjih desetih letih bodo podatkovni centri – gonilna sila umetne inteligence, oblaka in digitalnega gospodarstva – oblikovali globalne energetske trge. Ključno vprašanje pa ostaja, ali bodo omrežja, regulacija in trajnostne rešitve kos tej hitrosti razvoja.