Digitalizacija – novodobni izziv za starejše prebivalstvo

Izziv, ki mu veliko ljudi v jeseni življenja brez pomoči mlajših ni kos.

Pri uporabi interneta in digitalnih veščinah smo Slovenci razdeljeni na polovico. Blizu 55 odstotkov nas pozna osnove internetne varne uporabe, prav toliko nas pa tudi ne uporablja digitalnega potrdila. Med evropskimi državami so sicer najbolj digitalno ozaveščeni Finci in Nizozemci, kar osem od desetih.

Je pa Slovenija tudi vodilna na specifičnih področjih tehnološkega razvoja. Je namreč med tistimi državami, kjer je delež uporabe umetne inteligence v podjetjih med najvišjimi, leta 2021 je znašal skoraj 12 odstotkov. Pred nami so tako le štiri države: Danska, Finska, Nizozemska in Luksemburg.

Veliko se govori o koristih novih tehnologij, malce manj pa o izzivih, ki jih slednje prinašajo s sabo. To se kaže predvsem pri uporabi digitalizacije v zdravstvu, kjer se lahko z uporabo sodobnih digitalnih tehnologij nadejajo predvsem izboljšanju učinkovitosti in dostopnosti zdravstvenega sistema.

Zaradi vse večjega deleža starejših na splošno v evropskih družbah, pomanjkanja kadra v socialnem in zdravstvenem sektorju ter daljše samostojnosti v starosti, je – skupaj s tehnološkim napredkom in možnostmi, ki jih ponujajo sodobni načini dostopnosti – tudi to priložnost za dopolnjevanje mankov, ki nastajajo in vodijo v stiske.

Digitalne storitve predstavljajo pomoč pri skrajševanju čakalnih dob, ki omogoča večjo preglednost naročanja in sledljivosti čakalnim vrstam, hkrati pa manj podvajanja in s tem nepotrebnih zastojev pri naročanju z avtomatskim črtanjem dvojnih rezervacij, ki opravijo pregled.

Vsak korak do krajših čakalnih dob je prepotreben, saj so za nekatere preglede še vedno nad dopustno mejo. Na primer, za prvi revmatološki pregled na dan 1. 5. 2023 ni bilo izvajalca, ki bi zagotavljal čakalno dobo krajšo od najdaljše dopustne čakalne dobe.

»V želji, da bi zmanjšali pritisk na čakalne vrste v zdravstvu ter razbremenili že tako prepolne čakalnice, so elektronske zdravstvene storitve nedvomno smiselne, saj dopolnjujejo in nadgrajujejo klasične zdravstvene storitve in so dostopne prek elektronskih medijev, kot so računalniki, mobilni telefoni ali tablice. A nekateri posamezniki, zlasti starejši, se lahko srečujejo s težavami pri uporabi digitalnih orodij. Zato je treba v vsakem primeru še naprej zagotavljati naročanje tudi po telefonu in ohraniti osebni stik in pa zagotoviti tehnično pomoč za tiste, ki se soočajo s težavami pri uporabi digitalnih orodij. Zagotoviti moramo, da so digitalni sistemi zanesljivi, varni in enostavni za uporabo ter poskrbeti za varnost zdravstvenih podatkov in preprečevanje nepooblaščenega dostopa,« je prepričana Mojca Erjavec, aktivna akterka v političnem prostoru in poznavalka evropskega političnega prostora.

Prednosti, pasti in skrb za to, da nihče ne ostane pozabljen

Vendar pa digitalizacija za starejše ne prinaša le izzivov ampak tudi prednosti. Dober primer je izkoriščanje storitev e-oskrbe, ki omogočajo več pomoči pri samostojnem bivanju za tiste starejše, ki so še dokaj neodvisni od tuje pomoči. »Dejstvo je, da dandanes starejši ostajajo dlje aktivni in živijo samostojno. Ko se pojavijo prve težave zaradi starosti, jim lahko e-storitve pomagajo, da kljub temu ohranijo neodvisnost v domačem okolju. Prek storitev na daljavo lahko imajo stalni zdravniški nadzor in posvetovanja, drugi pomemben aspekt pa jim lahko zagotavlja socialno oskrbo in vsebine. V stikih so s socialnimi delavci, delovnimi terapevti, strokovnjaki, ki so v primeru poslabšanja počutja zmožni pravočasno nuditi pomoč. Centrale, kot so domovi za starejše, lahko uspešno organizirajo storitve pomoči na domu in prinašanja svežih obrokov, s čimer je življenje starejših ohranjeno v največji možni meri v takšni obliki, kot je potekalo predhodno. To zagotavlja stabilnost in umirjenost, vendar je treba poskrbeti za ustrezno organizacijo, načrtovanje in nadzor, hkrati pa rigorozno spoštovanje visokih standardov, ki veljajo za podobne storitve v tujini, « je prepričana Mojca Erjavec in poudarila, da digitalizacija vsekakor prinaša tako prednosti kot tudi pasti. Ob tem predvsem ne smemo dovoliti, da bi kdorkoli ostal pozabljen. »Starejše je treba opolnomočiti za uporabo digitalnih naprav, ter jim v primeru, da se ob tem ne počutijo dobro ali da njihov položaj ne omogoča dopolnjevanja z digitalnim, še naprej nuditi klasične storitve na nezmanjšani kakovostni ravni,« še dodaja. Poudarja, da si moramo prizadevati za dopolnjevanje obstoječega stanja z digitalnim, nikakor pa ne nadomeščati pristnega medčloveškega stika v tem občutljivem sektorju, ki je za ranljive uporabnike življenjskega pomena.

Več o prednostih in pasteh digitalizacije lahko preberete tukaj.