Če obnovljivi viri energije lahko poganjajo cela mesta, zakaj tega ne počnejo vsi?

Islandija ni ravno bogata s soncem ali vetrom, kar pomeni, da je vitamin D redka dobrina, poleg tega pa sta tako solarna kot vetrna energija vira, s katerima je na Islandiji precejšen izziv upravljati. Ne glede na vse Islandci proizvedejo 100% električne energije iz obnovljivih virov energije. Ne 30% do leta 2025, kot recimo ZDA, ali Avstralija s ciljem 23,5% do leta 2020. Islandija dosega 100% obnovljivih virov energije. Danes.

Ogrevanje in klimatske naprave domov in poslovnih prostorov: vse poganja geotermalna energija. Električne vtičnice, ki poganjajo hladilnike, računalnike, televizije in še kaj bi se našlo: vse poganja hidroenergija. Islandija pa ni osamljen primer. Kostarika, Albanija, Etiopija, Paragvaj, Zambija in Norveška. Elektrika, ki jo proizvedejo v teh državah, je ali 100-odstotno zelena, ali nekaj odstotkov manj.

Vsi ti dosežki bodo drastično vplivali na zmanjšanje emisij toplogrtednih plinov, ki ogrožajo ne samo Veliki koralni greben, temveč gozdove in življenja po celem svetu. Praktično vsak ekosistem trpi zaradi zdajšnje količine tovrstnih izpustov v ozračje. Kaj pa države kot sta ZDA in VB? Je tam obnovljiva prihodnost izven dosega? Če vzamemo primer Avstralije, kjer je obnovljivih virov energije ogromno, lahko vidimo, da je zgolj 15% električne energije proizvedene iz obnovljivih virov. To je eden glavnih razlogov, zakaj je energije v Avstraliji tako draga, manj zanesljiva in bolj škodljiva kot kdajkoli prej.

K temu pripomorejo številni faktorji. Med njimi lahko najdemo zelo problematično kombinacijo: zapiranje premogovnikov in izvažanje plina sta prinesla pomanjkanje tradicionalne energije, vendar pa je Avstralija podobno kot ZDA in VB še vedno precej nenaklonjena solarni, hidro in vetrni energiji.

Vprašanje, ki smo si ga zastavili je, če lahko Islandija proizvede vso električno energijo preko obnovljivih virov, zakaj potem tega ne morejo narediti vsi?

Prihaja poletje!

Zgodovinsko gledano je bila najcenejši vir za proizvodnjo obnovljive energije voda. Danes se je situacija spremenila, saj sta veter in sonce (fotovoltaika) tista vira, ki sta najbolj ekonomična. Govorimo torej o obnovljivih virih prihodnosti.

Matthew Stocks, raziskovalec na Australia National University, ugotavlja, da solarna energija raste 37% letno in to zadnje 4 desetletja. To je nekako enakovredno podvojevanju solarne produkcije vsake 3 leta – trend, ki se kot kaže ne bo zaustavil. Mark Diesendorf, profesor okoljskih znanosti na University of New South Wales, pravi: “Avstralija ima velik potencial, saj smo ena najbogatejših držav kar se tiče solarnega potenciala. Imamo veliko več energije kot je potrebujemo in v prihodnosti bi lahko solarno energijo izvažali v Azijo”.

Kljub pozitivnim napovedim je to še vedno zgolj napoved. Solarni paneli v Avstraliji predstavljajo 7 GW električne energije. Nemčija recimo za primerjavo, ne glede na to, da je manjša država in je manj izpostavljena soncu, ima nameščeno kapaciteto 41 GW solarne energije – Nemčija je svetovni voditelj, ko govorimo o solarni energiji, kajti velik del populacije je zaradi vladne iniciative nemestil panele na svoje strehe.

Diesendorf za Avtralijo napoveduje: “Avstralija ima veliko površino, ki je odlična za postavitev solarnih panelov, še posebej, če gledamo na masovne “plantaže” panelov. Največji potencial za Avstralijo na področju obnovljivih virov energije vidim v solarni in vetrni energiji”.

Vetrna energija je v intenzivnem vzponu predvsem v ZDA in ironično je vodilna država Texas, ljubiteljica nafte. Vetrna energije se lahko neposredno pošilja v omrežje, ali pa jo shranimo v baterije. Težava pri slednji varianti je v tem, da so baterije, ki so dovolj velike za shranjevanje velike količine energije precej drage. Zato pa vedno pridejo prav “električni milijarderji” kot je Elon Musk kajne? Če se spomnite je lansko leto v Južni Afriki zgradil največjo litij-ionsko baterijo. Obljubil je, da če ne bo zgrajena v 100-ih dnevih, bo brezplačna. Uspelo mu je v vsega 60-ih dneh. Baterija ima kapaciteto 100 MW, kar je skoraj 3-krat več od katerekoli baterije te vrste. Glavni namen baterije pa je pomoč v časiih pomanjkanja.

Diesendorf je sicer zadovoljen z baterijami, ki lahko pomagajo recimo 2 ali 3 ure, ko je energije nujno potrebna, vendar pa kot sam pravi je na dolgi rok boljše pogledati proti vodi.