Če ju ne bi dobili, bi še vedno slabše čistili tla!

Razlika med človekom s sesalnikom v roki in robotskim sesalnikom je ta, da prvi z vidom bolje dojema okolico in delo prilagaja razmeram. To je vsaj veljalo, dokler mehanični pomočniki niso dobili sposobnosti »vida« in vse pogosteje razumevanja tistega, kar je pred ali pod njimi. V tem prednjačijo robotski sesalniki iRobot, saj je ameriško podjetje že pred časom veliko napora preusmerilo v programsko opremo, ki je pogoj za pametnejše obnašanje robotskih sesalnikov Roomba. Modeli družine J, kot je Roomba j7, prepoznajo in se izognejo celo manjšim predmetom, ki so za večino tekmecev »nevidni«. Vendar to še zdaleč ni vse, česar je sposobna njihova »pamet«. V ospredju sta še dve nadvse zanimivi in uporabni funkciji.

Kateri sta torej funkciji, s katerima se ponašajo robotski sesalniki Roomba ameriškega podjetja iRobot? To sta zaznavanje umazanije (ang: Dirt Detect) in detektiv za umazanijo (ang: Dirt Detective). Čeprav sta imeni v angleškem jeziku zelo podobni, ju ne smete enačiti. Ne opravljata enakega dela, temveč se dopolnjujeta. Zlahka bi dejali, da prva na smeti gleda skozi ožjo in druga skozi širšo perspektivo. Ravno zaradi tega sta tako zelo zanimivi in uporabni. Čemu ne, ko je po njuni zaslugi stanovanje čistejše, kot bi bilo, če robotski sesalnik pri svojem delu ne bi uporabljal kančka pameti. S tem ko jo, je tudi bolj samostojen! Kar je nenazadnje natanko to, kar pričakujemo od sodobnega domačega pomočnika. Da skrbi za red in čistočo s čim manj našega nadzora in vpliva na njegovo delo.

Večina robotov Roomba je opremljena s tipalom na trebuhu, celo cenovno dostopnejši, kot je Roomba i1158, ki neprestano zre navzdol in nadzira površino, preko katere gre. Pogosto je smeti na tleh malo oziroma bolje rečeno normalno veliko, kar pomeni, da jih pobere med običajno hitro vožnjo. Funkcija stopi v veljavo, ko tipalo zazna, da je na tleh večja koncentracija smeti. V takšnih primerih upočasni vožnjo in se večkrat zapelje preko zaplate, s čimer zagotovi, da bosta krtači zagotovo pobrali vse, kaj je na tleh v njunem dosegu. Roboti, ki funkcije nimajo in tega ne storijo, ne samo da ne poberejo vseh smeti, pogosto te s stransko metlico še dodatno razmečejo po prostoru. Funkcija, ki že sama po sebi poveča učinkovitost sesanja, pa je hkrati osnova za »detektiva«, ki robotovo pametno obnašanje dvigne na popolnoma novo in višjo raven.

Preprosto povedano, »detektiv za umazanijo« načrtuje čiščenje, da tega ni treba početi nam. Ko robot naredi tloris stanovanja in si ga zapomni, po nekaj čiščenjih dojame, kateri prostori oziroma sobe so običajno bolj umazane in katere manj. Iz prakse vemo, da so na primer spalni prostori manj nasmeteni kot hodniki, kuhinja, jedilnica in morebiti dnevni prostor. Na podlagi podatkov o prejšnjih sesanjih in količini smeti v delih stanovanja, bo robot, kot je na primer Roomba Coombo j9+, prilagodil načrt naslednjih čiščenj. Bolj umazani prostori bodo na vrsti prvi, in ko bo robot tam, bo samodejno prilagodil sesalno moč, v primeru kombinirane naprave tudi »drgnjenje« s krpo ter povečal število prehodov. Oblikovan načrt ni vklesan v kamen, kar pomeni, da se bo prilagajal morebitnim novim razmeram v stanovanju.

Opisani funkcii pomembno izboljšata učinkovitost čiščenja in obenem dokazujeta, kar podjetje iRobot ve že nekaj časa: da prihodnost robotskih sesalnikov ni samo v mehaniki in elektroniki, temveč predvsem v programski opremi, strojnem učenju in umetni inteligenci, kar je že globoko vpleteno v operacijski sistem iRobot OS, s katerim se ponašajo roboti Roomba.