S kvantnim računalnikom do zasebnega ključa v 45 minutah
Lelli je za napad uporabil javno dostopen kvantni računalnik v oblaku, s katerim je v približno 45 minutah iz javnega ključa izpeljal ustrezen zasebni ključ. Pri tem je uporabil variacijo Shorovega algoritma, ki cilja na problem diskretnega logaritma eliptične krivulje (ECDLP) oziroma matematično osnovo, na kateri temeljijo digitalni podpisi Bitcoina in Ethereuma.
Ta dosežek predstavlja 512-kratno povečanje kompleksnosti iskalnega prostora v primerjavi s prejšnjim rekordom (6-bitni ključ), ki ga je septembra 2025 postavil Steve Tippeconnic.
Je Bitcoin že ogrožen?
Čeprav gre za pomemben znanstveni napredek, trenutna varnost kriptovalut ostaja trdna. Razlika med 15-bitnim in 256-bitnim ključem, ki ga dejansko uporablja Bitcoin, je ogromna: 15-bitni ključ ima namreč le 32.768 možnih kombinacij, medtem ko je število kombinacij pri 256-bitnem ključu nepredstavljivo večje (približno $10^{77}). To bi zahtevalo milijone stabilnih logičnih kubitov.
Lelli je za napad potreboval le 27 fizičnih kubitov, medtem ko ocene za razbitje pravega 256-bitnega ključa segajo od 10.000 do 500.000 fizičnih kubitov, odvisno od arhitekture strojne opreme.
Opozorilo za prihodnost
Alex Pruden, izvršni direktor Project Eleven, je poudaril, da rezultat opozarja na hitrost napredka. Dejstvo, da je bil napad izveden na strojni opremi v oblaku in ne v zaprtem nacionalnem laboratoriju, kaže, da ovire za izvajanje takšnih napadov v praksi hitro padajo. Tehnološki velikani, kot je Google, so si že zadali cilj, da postanejo kvantno varni do leta 2029, kar nakazuje na nujnost prehoda na post-kvantno kriptografijo.
Prijavi napako v članku



























