AMD-jeva zmeda z gonilniki

AMD je nedavno poskrbel za precejšnjo zmedo med igralci iger, ko je najprej sporočil, da bo za grafični arhitekturi RDNA 1 in RDNA 2 prešel na t. i. »vzdrževalni način« podpore gonilnikov. Kasneje je podjetje svojo izjavo popravilo in zagotovilo, da bodo ti grafični procesorji še vedno prejemali posodobitve za optimizacijo iger. Kljub temu so številni uporabniki sklepali, da bo podobna usoda doletela tudi AMD-jeve gonilnike za Linux.

Na srečo so na portalu Phoronix potrdili, da se podpora za Linux z omenjeno napovedjo ni spremenila. Razlog tiči predvsem v tem, da AMD-jev razvoj gonilnikov za Linux poteka popolnoma ločeno od razvoja za Windows.

Podpora gonilnikov za grafične kartice AMD v okolju Linux je organizirana povsem drugače kot pri Microsoftovem operacijskem sistemu. Gonilniki za Linux pogosto pokrivajo širši nabor strojne opreme kot uradni gonilniki za Windows. Jedrni gonilniki v Linuxu naj bi segali vse do arhitekture GCN 1.2, vključno z grafičnimi karticami, kot sta R9 390X in R9 Fury X.

Poleg tega se razvoj AMD-jevih gonilnikov za Linux močno naslanja na odprto kodo. Do septembra 2025 je bil AMDVLK uradni odprtokodni Vulkan gonilnik podjetja AMD za Linux. Razvijali so ga neposredno pri AMD-ju, pri tem pa so upoštevali tudi prispevke skupnosti, ki je pogosto pripomogla k izboljšavam zmogljivosti in funkcionalnosti.

Vzporedno z AMD-jevim razvojem je že dolgo obstajal tudi RADV, povsem odprtokodni Vulkan gonilnik, ki ga skupnost vzdržuje neodvisno od AMD-ja. Gonilnik je nastal, še preden je AMD sploh vstopil v svet Linux gonilnikov z AMDVLK-jem. Danes pa RADV velja za glavno gonilniško rešitev za vse Radeon grafične kartice v Linuxu.

RADV je zrel, zmogljiv in široko podprt projekt, ki mu stojijo ob strani velikani, kot so Valve, Google in Red Hat. Prav zaradi izjemne rasti in stabilnosti tega gonilnika je AMD 15. septembra 2025 sprejel odločitev, da uradni gonilnik AMDVLK popolnoma ukine ter se v celoti osredotoči na podporo in razvoj RADV-ja.

AMD je tako predal vajeti odprtokodni skupnosti, kar dodatno utrjuje stabilnost in prihodnost RADV-ja kot glavnega gonilnika za Linux uporabnike Radeon kartic.

Vse to pomeni, da spremembe, ki jih AMD uvaja na strani operacijskega sistema Windows (zmanjšanje podpore za starejše arhitekture), ne bodo samodejno veljale tudi za Linux.

Pri RADV-ju gre namreč za skupnostni projekt, kjer sodelujejo različni razvijalci in organizacije. Tudi če bi se AMD umaknil, bi razvoj nadaljevala skupnost.