Ali so družbena omrežja že popolnoma zamenjala televizijo?

YouTube, Facebook, Twitter, Instagram in druga družbena omrežja so ljudem ponudila različne vsebine na enem mestu. YouTube je postal zakladnica videoposnetkov in informacij, Facebook platforma za prebiranje novic, deljenje informacij in medsebojno komunikacijo, Twitter mesto skupinskih pogovorov in hitrega udarnega poročanja, Instagram pa album čudovitih fotografij.

Vsa omenjena mesta pa so ponudila še nekaj zanimivega. Vsakemu posamezniku so dala možnost, da njegov glas postane slišan v javnosti. Kar naenkrat je lahko vsak posnel svojo oddajo o temi, ki ga je zanimala in o kateri je vedel vse, delil svoj pogled o pereči politični temi in pokazal čudovito zbirko fotografij sončnih zahodov s celim svetom. Marsikdo je ta potencial pošteno vnovčil in na omrežjih, ki jih danes spremlja milijone uporabnikov, zgradil uspešno osebno znamko, ki mu omogoča zelo kakovosten način življenja. Tako so se izoblikovali novi poklici in novi znani obrazi. Spremenil pa se je tudi način konzumiranja vsebin.

Huawei s projektom Tech Genius orje ledino

Uporabniki na družbenih omrežjih preživimo tudi več ur dnevno. Na njih dobimo tisto vsebino, ki jo želimo in ko jo želimo. Zato predstavljajo enega ključnih faktorjev pri poslovanju številnih podjetij in posameznikov, ki se na teh platformah lahko predstavijo na kreativen in zanimiv način. Kar pa ni lahko, saj konkurenca na njih vedno večja. Poleg tega pa se ves čas razvijajo, spreminjajo in dodajajo nove možnosti, tako da je njihovo upravljanje postalo že prava znanost.

Zato so se pri Huaweiju, kjer so poleti lansko leto začeli delati na zabavnem in predvsem informativnem projektu Tech Genius, odločili organizirati konferenco o delovanju družbenih omrežij, njihovem uspešnem upravljanju in uporabi malih trikov, ki kanalu oziroma profilu pripeljejo uspeh. Ter seveda tudi o vseh pasteh in moralni odgovornosti ustvarjalcev vsebin. V ta namen so k sodelovanju povabili priznane strokovnjake s tega področja, ki se z družbenimi omrežji ukvarjajo v zakulisju in obvladujejo vse algoritme, ter tiste, ki so uspeli na njih zgraditi nekatere od najbolj uspešnih osebnih znamk pri nas.

Še pred pričetkom predavanj je zbrane udeležence v Tehnološkem parku Ljubljana, bilo jih je več kot 120, nagovoril direktor Huawei Slovenija, Matjaž Kermelj. Zahvalil se je za številčno udeležbo in na kratko predstavil delovanje Huaweija ter izpostavil pomembnost komunikacije na različnih spletnih kanalih za uspešne poslovne rezultate, ki jih Huawei dosega tako na naših tleh, kot v globalnem merilu.

Pozornost beži na družbena omrežja

Kot prvi predavatelj je oder zavzel Andraž Zorko iz družbe Valicon, ki se ukvarja s tržnimi raziskavami. Na podlagi statističnih analiz je v zanimivem predavanju predstavil trende v medijski potrošnji. Ti kažejo veliko rast uporabe družbenih omrežij na splošno in spremenjeno vlogo klasičnih medijev, kot sta televizija in radio. Kot je povedal, smo v Sloveniji priča rasti števila uporabnikov na Facebooku, Instagramu in Pinterestu, Twitter pa je v zadnjih letih priča nekoliko negativnemu trendu. Podobni so tudi rezultati glede preživetega časa na družbenih omrežjih. Na Facebooku in Instagramu so uporabniki zelo aktivni, na Twitterju pa je vsaj tretjina še obstoječih računov popolnoma neaktivnih. Na račun povečane uporabe družbenih omrežij pa se je spremenilo spremljanje televizije, ki je še ne tako dolgo nazaj veljala za primarni medij. Kot je povedal Zorko, raziskave kažejo, da televizija postaja vedno bolj pasivni medij. Podobno kot je bil nekoč radio, ki je bil vklopljen le zato, da v prostoru ni bilo tišine, ob tem pa so ljudje počeli različne druge stvari.

Zaključil je z mislijo, da smo ljudje postali »zaraščeni« s svojimi telefoni. V roki jih imamo zvečer preden zaspimo, zjutraj, ko se zbudimo, ko smo v družbi in medtem ko jemo. Kar 30 odstotkov uporabnikov na primer v roke vzame telefon še preden zjutraj vstanejo iz postelje.

Ali bo YouTube ubil televizijo?

Na njegovo zaključno misel se je navezala naslednja predavateljica, poznana ustvarjalka vsebin na YouTubu, Tjaša Deu. Kot je povedala, tri četrtine ogledov na njenih kanalih pride iz telefonov. Opozorila je, da to ni nezanemarljivo dejstvo, saj je treba to upoštevati pri kreiranju vsebin. Telefoni namreč vseeno niso tako veliki in zmogljivi kot računalniki, zato je treba poskrbeti za razločno vidljive napise tudi na manjših zaslonih, poskrbeti za ustrezno zvočno kuliso, da se vse dobro sliši tudi na manj zmogljivih zvočnikih in tako dalje.

Kot je izpostavila Tjaša Deu, ima YouTube danes več kot milijardo uporabnikov, kar je več kot ena tretjina vseh uporabnikov interneta. »Ta številka priča o izjemnem dosegu te platforme. Statistika kaže, da ima YouTube pri mlajših generacijah več gledalcev kot katerakoli ameriška televizijska mreža. In je drugi največji iskalnik po Googlu, ki pa je tako ali tako oče YouTuba. Mlajše generacije želijo gledati stvari, ko jih želijo in ko imajo čas. Ne želijo čakati na njih, tako kot smo nekoč čakali pred televizorjem na začetek najljubše nanizanke,« je še dodala.

V nadaljevanju se je nato poglobila na pravila ustvarjanja video vsebin na YouTubu. Med ključnimi stvarmi je izpostavila pozornost gledalca. Kot je povedala, se je naša pozornost v zadnjih 15 letih zmanjšala na dobrih osem sekund, kar pomeni, da moramo pozornost gledalca na YouTubu zagrabiti takoj. V nasprotnem primeru bo kliknil na drug video. Gledalcu je treba takoj predstaviti dodano vrednost videa in že v naslovu označiti privlačno temo. Hkrati pa je treba paziti tudi na primernost sporočila, saj gledalci, zlasti mlajši, v ustvarjalcih dostikrat vidijo svoje idole, ki jih v želji, da bi postali kot oni, začnejo posnemati.

Slika pove več kot tisoč besed

Po video vsebinah na YouTubu je beseda preskočila na fotografijo, ki je začela na družbenih omrežjih vse bolj nadomeščati pisano besedo. Najprej je svoje znanje podal urednik revije Digitalna Kamera, Igor Rosina, za njim pa še Zoran Trojar, ustanovitelj enega najbolj prepoznavnih Instagram profilov pri nas, IGslovenia. Medtem, ko se je prvi bolj poglobil v pravila fotografije in tehnične podrobnosti zajemanja kakovostnih fotografij, kjer je apeliral na slušatelje, naj se ne bojijo poigravanja z nastavitvami svetlobe, zaslonke in drugih parametrov, je drugi podrobno razložil zakonitosti objavljanja na Instagramu.

Zlata pravila ustvarjanja video vsebin

Po všečnih fotografijah pa je predavanje ponovno skočilo nazaj na video vsebine. Oder je zavzel najbolj znan slovenski vloger, Ciril Komotar, ki stoji za kanalom Komotar minuta. Ker je bil na službeni poti v Barceloni, je kar v praksi pokazal moč interneta – odpredaval je namreč kar prek videa. Za vse aktivne in bodoče vlogerje je predstavil pet zlatih pravil, katerih se sam striktno drži: Priprava na delo in raziskovanje; večplastno razmišljanje o zasnovi videa; potek videa in občutek za zgodbo; pozitivna energija; tehnična brezhibnost opreme.

Razložil je, da se je treba za resno ustvarjanje videov poglobiti v zadevo, ki jo predstavljaš, da na dolgi rok ni prostora za improvizacijo, da mora imeti video tempo, ki gledalca ne izpusti iz rok, da je treba biti pri ustvarjanju konsistenten in da je treba slediti rdeči niti, sicer se gledalec hitro izgubi v poplavi nepomembnih informacij in ga ključno sporočilo ne doseže.

S tehničnega vidika pa sta nato njegovo predavanje dopolnila še ustvarjalca projekta Huawei Tech Genius, Uroš Miklavčič, ki v vlogih nastopa kot obraz Huaweija, in Peter Jenko, ki je skrbi za snemanje in montažo. Uroš je izpostavil pomembnost glavnega sporočila vsakega videa, Peter pa je k temu pristavil še dodano vrednost. Kot je povedal, se sam pri snovanju drži treh vodil: informativnosti, zabavnosti in sproščenosti.

Ali morala odleti, ko cekin zadiši – odgovornost, ki jo prinašata doseg in vpliv

Po izjemno zanimivih predavanjih, ki so obiskovalce opremili z novimi znanji, pa je bil čas še za zaključno dejanje – okroglo mizo na tematiko morale objavljanja na družbenih omrežjih. V vprašanje so se poglobili lepotna, modna in travel blogerka Ajda Sitar, avtorica, blogerka in TV voditeljica Ana Žontar, tehnološki novinar Anže Tomić, TV voditelj in vloger Jože Robežnik, strateg za družbena omrežja Matej Špehar ter direktorica in ustanoviteljica komunikacijske agencije Sidera, Urška Ambrož.

Strinjali so se, da je treba imeti pri objavljanju na spletnih platformah kritičen pogled in določeno mero zadržanosti, saj lastniki teh platform, kot sta na primer Facebook in Google, na ta način zbirajo podatke, ki jih potem uporabljajo za lastno monetizacijo. Ob tem pa so bili tudi sklepčni, da so družbena omrežja vsekakor prinesla ogromno pozitivnih stvari. Ustvarili so se novi poklici, razvil se je način podajanja vsebine, spodbudila so kreativnost ljudi, z njimi pa je slehernik dobil možnost izpostavitve javnosti in doseg množice ljudi, česar v časih klasičnih medijev, ni imel.