Ali bo širokopasovna povezava preko vlaken zastarela do leta 2030 – kaj pa 5G?

V splošnem delijo strokovnjaki (hitrejše) spletne povezave na tri vrste: ADSL (za katero je značilna bakrena parica), FTTC (parica in optično vlakno) ter FTTP (samo optična vlakna). V Veliki Britaniji označijo vsak prenos podatkov za super hiter, če je večji od 30 megabitov na sekundo (Mbps). Ultrahitra povezava je vsaka, ki omogoča prenose, hitrejše od 100 Mbps.
Pri drugi vrsti povezav (FTTC) v teoriji dosežemo prenos do 66 Mbps, zadnja, ki je najhitrejša, pa preseže vse doslej znane možnosti za prenos podatkov. Povprečna hitrost se lahko giblje tudi okoli 1 gigabita na sekundo, kar je 1000 Mbps.
Povezave, ki tečejo le na optičnih vlaknih, imajo tudi nizko latenco, kar pomeni, da med oddajanjem in sprejemanjem signala ni odloga in zamud. Lastnost ni pomembna le za igranje video igric, temveč predvsem pri nadzoru strojev in delu na daljavo. Nekatera podjetja ponujajo pri povezovanju še malce drugačne kable (o tem morda kdaj drugič), ki v teoriji omogočajo hitrosti do neverjetnih 10 Gbps.
Kljub prihajajočim drugim tehnologijam, denimo 5G, strokovnjaki pravijo, da bo čez 10 let tehnologija vlaken še vedno izjemnega pomena. “Brez dvoma bomo vlakna za prenos podatkov še vedno potrebovali, še posebej v naših domovih,” je za BBC dejal analitik Matthew Howett. “Z nadgradnjo že obstoječega omrežja bi dosegli celo znatno višje hitrosti prenosa, vse do terabita na sekundo (kar je 1000 gigabitov).“
Ob tem opozarjajo na (trenutne) slabosti tehnologije 5G. Ta naj bi bila primerna za povezovanje oddaljenih domov, ne pa v gosto naseljenih urbanih okoljih. 5G tudi delijo na različnih frekvencah, najvišje pa niso sposobne premostiti ovir kot so zidovi ali celo drevesa. Da bi bili sposobni s 5G pokriti kar čim večje območje, bomo morali postaviti dodatne oddajnike blizu domov ali pisarn. Ti pa bodo v spletno hrbtenico še vedno povezani prav preko optičnih vlaken.
Prijavi napako v članku