Problemi marketinškega raziskovanja, ali zakaj potrošniki lažejo?
Kvalitativne vs. kvantitativne raziskave
Kot vemo, se raziskave delijo na kvalitativne in kvantitativne. Prednost kvantitativnih metod je, da naj bi zaradi velikega števila podatkov dajale bolj natančne in reprezentativne rezultate. Vendar se je že večkrat zgodilo, da so bili pridobljeni podatki napačni.
Ključni problem napačnih izsledkov raziskav je, da ne škodujejo zgolj tržnemu deležu. V primeru, ko narekujejo večje spremembe, lahko to vpliva na dolgoročni uspeh in ugled podjetja.
Zakaj potrošniki “lažejo”?
Dejstvo je, da potrošniki le redko vedo, zakaj so ravnali, kot so. Na njih vpliva vrsta različnih dejavnikov, ki se jih niti ne zavedajo. Človeški možgani delujejo tako, da večino informacij procesirajo pod pragom zavedanja. V resnici 95 % možganskega delovanja poteka nezavedno. Nezavedno delovanje je sicer precej kompleksno, znano pa je, da imajo v tej fazi pomembno vlogo motivi, emocije in izkušnje.
Kako oziroma ali sploh raziskovati?
Potrošniki niso vedno zmožni dati relevantnih ali zanesljivih informacij o nakupni odločitvi, blagovni znamki, podjetju itd. Zato se pri tem postavlja vprašanje, ali jim je sploh smiselno slediti in ali so raziskave sploh potrebne. Odgovor je da. Raziskave so potrebne, seveda pa se moramo zavedati njihovih omejitev. Pri kvantitativnih raziskavah težko nadzorujemo vplive zunanjih dejavnikov na respondente, zato so rezultati lahko varljivi. Pri kvalitativnih raziskavah pa se lahko zgodi, da smo napačno zastavili raziskavo in zaradi tega nismo dobili pravih podatkov.
Strokovnjaki na področju marketinškega raziskovanja so ugotovili, da je ena izmed bolj zanesljivih metod raziskovanja opazovanje, saj daje najboljše in najbolj natančne rezultate o realnem vedenju in izbiri. Tu pa se skriva največja prednost spletne analitike.
Spletna analitika je mešanica kvalitativnega in kvantitativnega pristopa, saj nam omogoča spremljanje celotnega procesa nakupnega odločanja pri velikem številu uporabnikov. Poleg tega je ena izmed ključnih prednosti spletne analitike, da se uporabniki spleta ne zavedajo, da jim sledimo. Njihovo vedenje je popolnoma naravno. Še več, tovrstni pristop omogoča spremljanje in vključevanje tudi določenih zunanjih dejavnikov, kakršni so denimo vreme, dan v tednu, ura v dnevu itd., s katerimi lahko zagotovimo še večjo kontrolo in veljavnost pridobljenih podatkov.
Več o marketinških raziskavah preberite v Red Orbit blogu.
Prijavi napako v članku