Mešano trgovanje na azijskih borzah po razočaranju Alphabeta

Delnice Alphabeta so se v trgovanju po zaprtju borz pocenile za približno deset odstotkov. Slabši prihodki so znova odprli vprašanje, ali bodo podjetja z velikimi naložbami v umetno inteligenco ustvarila dovolj prodaje, da bi upravičila svoje stroške. Microsoft je po drugi strani pridobil skoraj tri odstotke, potem ko je objavil boljše rezultate od pričakovanj.

Azijske borze brez enotne smeri

Japonski indeks Nikkei je pridobil 0,2 odstotka, avstralski S&P/ASX 200 pa 0,5 odstotka. Južnokorejski Kospi je izgubil 2,2 odstotka, tajvanski Taiex 1,9 odstotka, šanghajski indeks pa 0,9 odstotka. Hongkonški Hang Seng je ostal skoraj nespremenjen. Med posameznimi delnicami je Samsung izgubil 5,4 odstotka, čeprav je objavil dobre četrtletne rezultate; vlagatelje je razočaral načrt izplačil delničarjem.

Ameriški borzni indeksi so se v sredo rahlo zvišali: S&P 500 in Nasdaq za 0,3 odstotka, Dow Jones pa za 0,2 odstotka. Donosnost ameriških državnih obveznic se je znižala; donosnost desetletne obveznice je zdrsnila pod pet odstotkov.

Fed obresti ohranil, pozornost zdaj usmerjena v Evropo

Federal Reserve je obrestne mere pustil nespremenjene, čeprav sta dva člana odbora zagovarjala zvišanje. Analitiki menijo, da bi lahko decembra sledilo novo zvišanje, saj inflacija ostaja previsoka. Vlagatelji zdaj spremljajo današnjo odločitev Evropske centralne banke, v petek pa naj bi o obrestnih merah odločala še japonska centralna banka.

Cene nafte so se znižale za več kot odstotek kljub opozorilom ameriških uradnikov, da bi se po vmesnih volitvah 3. novembra lahko nadaljevali vojaški ukrepi proti Iranu. Cena severnomorske nafte Brent je padla na 110,32 dolarja za sod, ameriške nafte pa na 101,46 dolarja. Obe ostajata precej nad ravnmi pred začetkom vojne z Iranom konec februarja.

Premiki na borzah tako odražajo dve ločeni skrbi vlagateljev: ali bodo velika vlaganja v umetno inteligenco prinesla pričakovane poslovne rezultate in kako bodo vztrajna inflacija, obrestne mere ter napetosti na Bližnjem vzhodu vplivale na širše gospodarstvo.