Umetna inteligenca odkrila izvor kontroverznih kriptografskih krivulj

Večina sodobnega spletnega prometa temelji na kriptografiji eliptičnih krivulj, ki uporabnikom omogoča dokazovanje lastništva zasebnega ključa brez razkritja njegove vsebine. Zaupanje v te varnostne mehanizme je ključnega pomena, vendar so bile okoliščine nastanka nekaterih standardov dolgo zavite v tančico skrivnosti. Ameriški Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo (NIST) je leta 2000 sprejel krivulje, ki jih je predlagala Agencija za nacionalno varnost (NSA), pri čemer uradni viri niso pojasnili izvora njihovih začetnih parametrov. Zaradi kasnejših razkritij o prizadevanjih obveščevalnih služb za vplivanje na kriptografske standarde so se hitro pojavili sumi, da so bile konstante izbrane z namenom olajšanja morebitnih prihodnjih vdorov.

Dolgoletna prizadevanja neodvisnih raziskovalcev, vključno z razpisanimi denarnimi nagradami za rešitev uganke, dolgo niso prinesla odgovora. Preboj se je zgodil šele pred kratkim, ko je raziskovalec iz podjetja Anthropic enemu izmed raziskovalnih modelov umetne inteligence zaupal nalogo analize teh podatkov. Umetna inteligenca je v manj kot pol ure uspela povezati izvor spornih parametrov s preprostim generatorjem psevdonaključnih števil iz starejših knjižnic programskega jezika C, ki je kot začetno seme uporabljal časovne oznake iz let 1997 in 1998. Odkritje je pomirilo del strokovne javnosti, saj nakazuje, da za izbiro parametrov najverjetneje ni stala zapletena zarota, temveč precej bolj vsakdanji postopek. Kljub temu primer jasno poudarja pomen preglednosti pri oblikovanju varnostnih standardov.

Zanimivo je, da Bitcoin nikoli ni bil del te razprave, saj njegova kriptografija temelji na bistveno preprostejši enačbi z zelo omejenim številom nastavljivih parametrov, kar močno zmanjšuje možnost prikritega vgrajevanja pomanjkljivosti. Strokovnjaki kljub temu opozarjajo, da dolgoročno največje tveganje za sodobne kriptografske sisteme predstavljajo kvantni računalniki. Čeprav razvoj tovrstne strojne opreme hitro napreduje, tehnologija za zdaj še ni dovolj razvita, da bi predstavljala neposredno grožnjo obstoječim kriptografskim ključem. Denarna nagrada v višini približno 33.700 evrov, razpisana za rešitev te dolgoletne uganke, bo namenjena neprofitni organizaciji s področja kibernetske varnosti.