Umetna inteligenca ne more povzeti tistega, česar mikrofon ni slišal

Podjetja danes veliko vlagajo v umetno inteligenco, oblak in podatke. Precej manj pozornosti dobi tisto, kar te podatke sploh zajame in prikaže – sejna soba, predavalnica, recepcija, nadzorni center.

V praksi se največ težav ne zgodi v programski opremi. Zgodi se v prostoru. Sestanek se začne pet minut pozneje, ker gost ne more do projekcije. Polovica sodelujočih na daljavo ne sliši človeka na drugem koncu mize. Zaslon v proizvodni hali je teden dni prikazoval napačno izmeno, ker ga nihče ni znal upravljati na daljavo.

Zvok je najbolj podcenjen del sejne sobe

Slabo sliko udeleženci odpustijo, slabega zvoka ne. Odkar sestanke povzema umetna inteligenca, slab mikrofon ni več samo nadloga – je napačen zapisnik in napačna naloga v sistemu. Umetna inteligenca ne ugane, kaj je nekdo rekel; obdela tisto, kar je mikrofon posnel. Prav zato se pri opremljanju sob splača začeti pri akustiki in mikrofonih, ne pri velikosti zaslona.

Avdio-video je postal IT

Druga sprememba je večja. Signal danes potuje po omrežju in ne več samo po namenskih kablih. Zasloni imajo svoj sistem za upravljanje vsebin. Sobe se nadzirajo centralno, iz iste konzole kot ostala oprema. Zato AV oprema v večini podjetij pade na mizo istemu človeku, ki skrbi za omrežje – in zato jo je treba načrtovati kot del IT infrastrukture, z naslovi, VLAN-i, pasovno širino in pravicami dostopa. Kdor to naredi šele po namestitvi, plača dvakrat.

Kje se to v poslovnem okolju najbolj pokaže

• Avdiokonferenca. Mikrofoni, obdelava zvoka, odprava odmeva. Osnova vsakega sestanka na daljavo in prvi pogoj, da so zapisniki in povzetki uporabni.
• Videokonferenca. Standardizirane sobe po velikosti – majhna, srednja, velika – da vsaka deluje enako in da uporabnik ne potrebuje navodil. Soba naj se poveže v desetih sekundah.
• Brezžične rešitve. Gost pride, pokaže vsebino, gre. Brez kablov, brez adapterjev, brez klica v IT podporo.
• Digitalno oglaševanje. Interna komunikacija, recepcije, proizvodnja, trgovine. Vsebina se upravlja centralno in na daljavo, zasloni pa so narejeni za neprekinjeno obratovanje.
• AV over IP. Video in zvok po standardnem omrežju. Sistem se širi po potrebi, brez menjave celotne centralne enote.
• AV over IP KVM. Za nadzorne in kontrolne centre: računalniki ostanejo v strežniški sobi, operater pa do njih dostopa s svojega delovnega mesta. Manj hrupa, manj toplote, boljši nadzor nad dostopi.
• Projektorji in profesionalni zasloni. Predavalnice, sejne sobe, izobraževanje. Profesionalna naprava je narejena za dnevno obratovanje, jamstvo pokriva poslovno uporabo, življenjska doba je predvidljiva.
• Management signala. Matrike, skalerji, procesorji, video stene in avtomatizacija – da vse skupaj deluje kot en sistem in ne kot deset naprav z desetimi daljinci.

Razlika med nakupom opreme in projektom

Nobeno od teh področij ni samostojen izdelek. So sestavni deli enega sistema, ki mora delati vsak dan, brez skrbnika v sobi. Tu se pokaže razlika: kaj se izmeri pred izbiro, kako je sistem zasnovan, kdo ga zna vzdrževati in kaj se zgodi, ko čez tri leta potrebujete še dve sobi.

»Največ denarja se izgubi tam, kjer se najmanj vidi. Podjetje kupi velik zaslon in prihrani pri mikrofonih, potem pa pol leta nihče ne sliši sestanka. Zato vedno začnemo z vprašanjem, kaj se bo v prostoru dejansko dogajalo, in ne s tem, katero napravo bi kupili,« pravi Gregor Mežan, direktor podjetja TEKSEL.

TEKSEL: specialist za profesionalni avdio-video

TEKSEL d.o.o. ima več kot 15 let izkušenj na področju profesionalnih AV sistemov. Pokriva profesionalni video, avdio in multimedijo – projekcijo, profesionalne zaslone, video stene, avdiokonferenco in videokonferenco, brezžične rešitve, digitalno oglaševanje in management signala. Zastopa vse večje svetovne blagovne znamke in ima polno podporo proizvajalcev, kar pomeni pravo informacijo takrat, ko je projekt še na papirju, in ne šele takrat, ko je oprema že vgrajena. Poleg prodaje opreme podjetje omogoča svetovanje, montažo, servis, tehnično podporo, vzdrževanje in najem.

Njihovi sistemi so prisotni v kontroli zračnega prometa in dispečerskih centrih, v salonu Mercedes-Benz v Ljubljani, na svetovni razstavi Expo v Dubaju in na NATO konferenci – pa tudi v sejnih sobah in predavalnicah bank, univerz, raziskovalnih inštitutov, železnic, muzejev in proizvodnih podjetij.

Najlažje pa je, če pridete k njim in preverite sami. Na naslovu Stegne 31 v Ljubljani imajo demo sobo, kjer opremo pred nakupom preizkusite in primerjate, prodajalci pa vam svetujejo. Za termin se je treba predhodno najaviti. Pol ure v demo sobi pove več kot deset katalogov. (P.R.)