Cisco je vsem 90.000 zaposlenim omogočil uporabo osebnega UI agenta
MyAgent je prilagojen posamezniku in lahko opravlja različne naloge. Zaposleni ga lahko na primer uporabijo za povzemanje elektronske pošte, filtriranje neželenih sporočil in pripravo osnutkov odgovorov. Agent lahko povzame in analizira tudi tržne novice, pripravi določene napovedi gibanja delnic ter pomaga pri spremljanju poslovnih kazalnikov.
Cisco s tem ne želi nadomestiti zaposlenih. Thimaya Subaiya, izvršni podpredsednik pri Ciscu, je v pogovoru za Wall Street Journal dejal, da lahko umetna inteligenca ljudi zelo uspešno dopolnjuje, ne more pa jih v celoti nadomestiti.
Cisco je želel poenotiti uporabo umetne inteligence
Odločitev za uvedbo MyAgenta je bila povezana tudi z notranjo organizacijo. Cisco je pred tem uporabljal več različnih UI orodij, zato je želel njihovo uporabo poenotiti in bolje nadzorovati. Namesto številnih nepovezanih rešitev je podjetje ustvarilo skupno okolje, v katerem ima vsak zaposleni dostop do osebnega pomočnika.
Agent je na voljo prek namizne aplikacije in mobilne aplikacije, zaposleni pa lahko z njim komunicirajo tudi prek Ciscove platforme Webex. Pri tem sistem v realnem času pridobi ustrezen kontekst o uporabniku prek varnih povezav z notranjimi sistemi. Upošteva obstoječa uporabniška dovoljenja, zato naj agent ne bi imel samodejnega dostopa do vseh podatkov v podjetju.
V ozadju sistema deluje več kot 800 specializiranih podagentov. Ti so namenjeni posameznim nalogam, kot so spremljanje odstopanj v prodajnih napovedih, analiza podatkov ali priprava opozorila, ko sistem zazna nenavadno spremembo.
Zaposleni agentu na primer naroči, naj spremlja razliko med načrtovano in dejansko prodajo. Če se pojavi večje odstopanje, lahko sistem pripravi obvestilo. Vsako zunanje dejanje, kot je pošiljanje sporočila ali sprememba podatkov, pa mora po navedbah Cisca izrecno potrditi človek.
Agent ne sme samostojno ukrepati proti drugim ljudem
Cisco je pri zasnovi postavil pomembno omejitev: agenti delujejo samo v imenu uporabnika, ki mu pripadajo. Ne komunicirajo neposredno z drugimi agenti ali zaposlenimi, temveč sprejemajo zahteve svojih uporabnikov. S tem želi podjetje preprečiti, da bi se avtomatizirani sistemi začeli medsebojno dogovarjati, sprejemati odločitve brez nadzora ali izvajati dejanja, za katera nihče ni jasno odgovoren. Takšna omejitev je pomembna v velikih organizacijah, kjer lahko majhna napaka hitro vpliva na več oddelkov ali strank.
Cisco je izdelal tudi tako imenovani strežnik pravil oziroma “policy server”. Ta določa, kaj agent sme in česa ne sme storiti. Med drugim naj bi preprečeval brisanje podatkovnih zbirk in zagotavljal, da se podatki Cisca ne uporabljajo za usposabljanje zunanjih modelov.
Takšen nadzorni sloj je vse pomembnejši, ker agent ni več le klepetalnik. Če ima dostop do e-pošte, prodajnih napovedi, dokumentov in drugih poslovnih sistemov, mora podjetje natančno določiti njegove pravice, omejitve in odgovornost za napake.
Najdražji del so lahko žetoni
Uvajanje osebnega agenta za vsakega zaposlenega prinaša tudi precejšnje stroške. Vedno aktivni agenti lahko porabijo veliko računske zmogljivosti in žetonov, zato Cisco uporablja orodja za spremljanje porabe, med drugim tehnologijo podjetja Splunk, ki ga je kupil leta 2024.
Cisco je izdelal tudi tako imenovani inteligentni usmerjevalnik. Ta posamezno zahtevo samodejno pošlje modelu, ki je za nalogo dovolj zmogljiv in hkrati čim cenejši. Za preprosto povzemanje sporočila tako ni treba uporabiti najdražjega in največjega modela.
Približno 50 do 60 odstotkov zahtev naj bi Cisco usmerjal prek odprtih modelov, ki jih lahko podjetje poganja v lastnem podatkovnem centru. Nadaljnjih 20 do 30 odstotkov nalog opravi programska avtomatizacija, le manjši preostanek pa se po besedah Subaiye pošlje zunanjim temeljnim modelom.
To pomeni, da Cisco pri agentih ne stavi samo na enega ponudnika umetne inteligence. Kombinacija odprtih modelov, avtomatizacije in zunanjih modelov mu omogoča večji nadzor nad stroški, podatki in zmogljivostjo.
Velik preizkus za poslovno uporabo agentov
Cisco s tem projektom odgovarja tudi na širši problem velikih podjetij: kako umetno inteligenco iz zanimivega eksperimenta spremeniti v vsakodnevno delovno infrastrukturo. Pri tem se mora izogniti tako imenovanemu širjenju agentov, pri katerem različni oddelki ustvarijo množico nepovezanih pomočnikov brez jasnih pravil in nadzora. Prav tako mora zagotoviti, da zaposleni razumejo, kaj agent počne, katere podatke uporablja in kdaj je potreben njihov pregled.
Če bo MyAgent zaposlenim res prihranil čas pri iskanju informacij, pripravi odgovorov in spremljanju poslovanja, bi lahko postal pomemben del Ciscovega načina dela. Če pa bo ustvarjal preveč napačnih opozoril, zahteval preveč preverjanja ali povzročal varnostna tveganja, bo njegova vrednost precej manjša.
Cisco zato ne uvaja le novega klepetalnika. Vzpostavlja sistem, v katerem ima vsak zaposleni svojega digitalnega pomočnika, podjetje pa mora hkrati nadzorovati njegovo vedenje, stroške in dostop do podatkov. Uspeh projekta bo pokazal, ali je mogoče agentno umetno inteligenco varno razširiti iz omejenih pilotnih projektov na celotno globalno organizacijo.
Prijavi napako v članku




























