Temelji digitalizacije za prihodnost

Ljudska univerza Slovenska Bistrica v okviru operacije Temeljne kompetence 2023–2029 izvaja programe, primarno namenjene odraslim z nižjo stopnjo izobrazbe, tujcem ter delovno aktivnim, starejšim od 55 let, vključuje pa tudi druge odrasle, ki prepoznavajo pomen vseživljenjskega učenja. Poleg tujih jezikov, ustvarjalno usmerjenih programov in priprav na izpite posebno mesto zavzemajo vsebine s področja digitalnih kompetenc. Te danes niso več zgolj prednost, temveč postajajo temelj za uspešno delo in varno vključevanje v digitalno družbo.

O pomenu temeljev digitalizacije v prihodnosti izobraževanja odraslih smo se pogovarjali z direktorico Ljudske univerze Slovenska Bistrica, mag. Brigito Kruder.

Kako je pojav umetne inteligence vplival na vsebine računalniških izobraževanj?

Pojav umetne inteligence ni bistveno vplival na temeljna računalniška izobraževanja. Umetna inteligenca je sama po sebi le orodje, ki bo zagotovo bistveno spremenilo naš svet in uporabo tehnologije, vendar pa neposredno na temeljno izobraževanje ne bo vplivala. V osnovnih tečajih bomo ljudi še vedno učili razumevanja, kaj je računalnik, kako deluje, kako z njim rokujemo, kaj vse zmore in kje vse nam lahko pride naproti, da nam olajša življenje.

Ali pri udeležencih opažate več navdušenja ali več strahu pred uporabo umetne inteligence?

Predvsem opažamo veliko nevednosti, hitrega posplošenega povzemanja medijskih informacij in načinov uporabe, ki so recimo temu populistični. Vsi bi generirali kakšne zanimive slike, počeli »odštekane« in zabavne reči in jih delili z drugimi, morda celo pogoljufali na izpitih ali si olajšali pripravo kakšne službene naloge … Vsekakor je umetna inteligenca namenjena reševanju poglobljenih problemov, obdelavi večje količine podatkov in kot pomoč našemu analognemu možganskemu sistemu.

Začetno navdušenje pri udeležencih uporabimo za motivacijo pri učenju, hkrati pa jih skušamo dobro usposobiti za to, da jo uporabljajo odgovorno, z zavedanjem, da gre za strojno obdelavo podatkov, ki dela tudi napake in je hkrati tudi zelo dovzetna za naše manipulacije.

Za katero digitalno kompetenco menite, da bo v naslednjih letih najpomembnejša?

Tista, ki jo bomo imeli dobro razvito in jo bomo znali uporabljati; poznavalska uporaba namreč pomeni, da se poskušamo čim pogosteje in čim bolj učinkovito zavarovati pred zlorabami v digitalnem svetu. Včasih so te nepridipravi počakali v parku, danes pa ti med sedenjem na kavču lahko nekdo mimogrede izprazni bančni račun ali pa ukrade tvojo digitalno identiteto. Zavedanje o tem, kako zelo smo ranljivi v digitalnem svetu, pravzaprav ne raste s takšno hitrostjo, kot raste naša izpostavljenost v njem.

Kateri tehnološki trend bo po vašem mnenju najbolj zaznamoval prihodnost izobraževanja odraslih?

Izobraževanje odraslih je v svojem bistvu malce dinozavra. Temelji na pedagoških in psiholoških zakonitostih delovanja človeka, ki se že kar nekaj stoletij niso bistveno spremenile. Odrasli vstopajo v izobraževanje s potrebo po novih znanjih, ampak pogosto tudi z zelo različnimi ovirami, ki jih še najbolj zaznamujejo različne vrste strahov. Tako bo pristen človeški stik za napredek še vedno predstavljal gonilo izobraževanja.

Se pa vsebine zagotovo prestavljajo iz področja bolj oprijemljivih znanosti (npr. tuji jeziki …) na področje, kjer je vedenje o tem, kaj je rezultat znanja, veliko težje – npr. kako lažje in bolje živeti med ljudmi, kako biti zadovoljni … Veliko lažje je izmeriti faktografsko znanje kot pa spreminjanje našega vedenja ali vrednot. Nenazadnje se tudi pedagoška in andragoška znanost veliko bolj posvečata sprejemanju novih informacij na kognitivnem, veliko manj pa na afektivnem in vedenjskem področju.