Zlato se počasi vrača k rekordnim vrednostim: Iran, ameriški dolg in nova energetska negotovost ponovno dvigujejo njegovo ceno

Zlato je spet v središču pozornosti vlagateljev, potem ko je cena plemenite kovine 24. avgusta dosegla več kot 4640 ameriških dolarjev oziroma približno 3980 evrov za unčo, kar je več kot pet odstotkov več kot v enem tednu. Za novim naraščajočim trendom ne stoji en sam osamljen dogodek, temveč kombinacija geopolitičnih, monetarnih, fiskalnih energetskih tveganj.

Po mnenju Centra Zlata ta kombinacija pojasnjuje, zakaj zlato v času povečane negotovosti ponovno pridobiva na pomenu kot sredstvo za ohranjanje vrednosti.

Geopolitične napetosti ponovno povečujejo tveganje za globalni energetski šok

Eden ključnih virov negotovosti trenutno prihaja z Bližnjega vzhoda. 60-dnevni rok, o katerem sta se ZDA in Iran dogovorila junija za dosego širšega sporazuma o končanju konflikta in ponovnem odprtju Hormuške ožine, se je iztekel. Namesto konkretnega napredka je v zadnjih dneh prišlo do novega zaostrovanja odnosov.

Washington je napovedal nov sveženj gospodarskega pritiska na Iran, medtem ko je Teheran opozoril, da bi nadaljnje sankcije lahko sprožile vojaški odziv in ogrozile izvoz nafte iz Perzijskega zaliva. Hkrati so se odnosi med Iranom in Združenimi arabskimi emirati še bolj zapletli.

Dodaten pritisk prihaja iz ZDA. Finančni minister Scott Bessent je razkril podrobnosti gospodarskega načrta “Dan D”, katerega cilj je povečati pritisk na iranski režim, hkrati pa okrepiti ameriške vojaške zmogljivosti v regiji.

Ameriška vojska je prejšnji teden sklenila 22,9 milijarde dolarjev vredno pogodbo za povečanje proizvodnje raket Tomahawk ter za dodatne naložbe v sistema Patriot in THAAD. Za finančne trge je sporočilo jasno: geopolitična negotovost ostaja visoka, tveganje novega energetskega šoka pa ni izginilo.

Vse dražje ameriško zadolževanje vrača zlato v središče pozornosti vlagateljev

Drug pomemben dejavnik prihaja iz ZDA. Donosnost 30-letnih ameriških državnih obveznic je prejšnji teden dosegla približno 5,3 %, kar je najvišja raven v skoraj dveh desetletjih, medtem ko se je donosnost 10-letnih obveznic približala 4,7 %. Visoki donosi obveznic običajno konkurirajo zlatu. Vendar pa obstaja tudi druga plat trenutne situacije.

ZDA se soočajo z velikim javnim dolgom, visokim primanjkljajem in potrebo po nenehnem novem zadolževanju. Vlagatelji zato iščejo višjo provizijo za dolgoročno držanje ameriškega dolga, medtem ko trg ocenjuje tudi, kako dolgo lahko Fed vzdržuje restriktivno denarno politiko.

Če visoki donosi odražajo zaskrbljenost glede inflacije in fiskalne vzdržnosti ZDA, lahko nekateri vlagatelji povečajo izpostavljenost sredstvom, ki niso neposredno povezana s sposobnostjo države, da odplačuje svoj dolg. Tukaj zlato pridobiva dodaten pomen.

Zlatu trenutno koristi tudi šibkejši ameriški dolar. Ker se mednarodna cena zlata oblikuje v ameriških dolarjih, lahko šibkejša ameriška valuta dodatno podpre njegovo ceno. Kombinacija šibkejšega dolarja, pričakovanj o ohlapnejši denarni politiki, geopolitičnih napetosti in zaskrbljenosti glede ameriških javnih financ ustvarja ugodno okolje za plemenito kovino.

“Danes na zlato ne bi smeli gledati le skozi prizmo obrestnih mer. Vlagatelji hkrati spremljajo geopolitična tveganja, fiskalno situacijo ZDA, vrednost dolarja in inflacijo. Ko se hkrati pojavi več teh tveganj, zlato ponovno prevzame vlogo zaščite vrednosti,” poudarja Urban Gašperlin, vodja ljubljanske poslovalnice Centra Zlata.

Se lahko Evropa izogne ​​energetski krizi in novemu valu inflacije?

Tretji potencialno pomemben vir tveganja se nahaja v Evropi. Vročinski valovi povečujejo porabo električne energije za klimatizacijo, visoke temperature in nizka gladina vode pa omejujejo proizvodnjo iz nekaterih hidroelektrarn in jedrskih elektrarn. Zaradi tega narašča potreba po proizvodnji električne energije iz plinskih elektrarn.

Obenem so bila evropska skladišča plina sredi avgusta polna le nekaj več kot 60 %, kar je manj kot običajno v tem delu leta. To ne pomeni, da Evropi grozi takojšnje pomanjkanje plina, pomeni pa, da je varnostni prostor manjši. Če bi sledila hladna zima, ki bi jo spremljala visoka poraba plina in nove motnje na trgu, bi se lahko cene energije ponovno močno zvišale. Posledice bi se hitro prenesle na industrijo, potrošnike in inflacijo.

Zlato potrjuje svojo vlogo varovalke pred nepredvidljivimi scenariji

Geopolitične napetosti, drago zadolževanje ZDA, šibkejši dolar, negotovost glede obrestnih mer in evropska energetska tveganja ustvarjajo okolje, v katerem vlagatelji ponovno iščejo zaščito pred nepredvidljivimi scenariji. Zlato je edinstveno, saj ne predstavlja obveznosti nobene države, banke ali podjetja. Prav zaradi te lasnosti je fizično zlato že stoletja igralo vlogo hranilca vrednosti v času finančne in politične nestabilnosti.

Za slovenske vlagatelje je še posebej pomembno, da je cena zlata dosegla približno 4000 evrov za unčo, kar z evropskega vidika jasno kaže na močan mednarodni trend. »Nihče ne more vedeti, kako se bodo razvijale razmere z Iranom, dolarjem, obrestnimi merami ali evropskimi viri energije. Ko pa se hkrati pojavi več različnih tveganj, občutek diverzifikacije pridobi poseben pomen. Fizično zlato je lahko eden od najučinkovitejših načinov za dolgoročno zaščito vrednosti sredstev,« komentira Gašperlin.

Trenutne razmere nas ponovno spomnijo na ključno vlogo zlata v portfelju: ko je prihodnost negotova, vlagatelji iščejo sredstva, ki lahko pomagajo ohraniti vrednost, in razlogov za negotovost trenutno ne manjka.