Utah kot prvi uvaja odgovornost spletnih strani za dejanja uporabnikov s povezavami VPN
V digitalnem okolju Utaha se je s 6. majem zgodil velik premik. Zakon o spremembah spletnega preverjanja starosti (Senate Bill 73), ki ga je guverner Spencer Cox podpisal že 19. marca, prinaša stroga pravila, ki spletnim ponudnikom nalagajo skoraj nemogočo nalogo. Po novem se šteje, da uporabnik do spletišča dostopa iz Utaha, če se tam fizično nahaja, ne glede na to, ali svojo digitalno sled skriva za navidezno zasebno mrežo (VPN). Zakon gre še dlje in spletnim mestom izrecno prepoveduje objavo navodil, kako z uporabo VPN-jev zaobiti starostne pregrade.
Strokovnjaki in podjetja, kot je NordVPN, opozarjajo na “paradoks skladnosti”. Spletna mesta so zdaj odgovorna za identifikacijo uporabnikov, ki uporabljajo orodja, zasnovana prav za to, da ostanejo anonimni. Organizacija EFF svari, da bi takšno pravno tveganje lahko prisililo upravljalce spletnih strani k blokadi vseh znanih VPN naslovov ali pa k zahtevi po preverjanju starosti za prav vse obiskovalce po celem svetu.
Tehnično gledano je zakon precej pomanjkljiv. Predvideva namreč, da lahko spletni ponudniki zanesljivo zaznajo VPN promet in določijo dejansko fizično lokacijo uporabnika, kar v praksi ni mogoče. Baze podatkov sicer lahko označijo znane IP naslove podatkovnih centrov, vendar ponudniki VPN nenehno menjajo naslove, stanovanjske točke pa so praktično neločljive od običajnih domačih povezav. Zanesljivo zaznavanje protokolov VPN zahteva globok pregled paketov (DPI), ki pa ga lahko izvajajo le ponudniki internetnih storitev na nivoju omrežne infrastrukture, ne pa upravljalci spletnih strani na svojih strežnikih.
Posledice zakona bodo verjetno najbolj občutili manj tehnično podkovani uporabniki, ki VPN-je uporabljajo za legitimno zasebnost, kot so novinarji in žrtve zlorab. Utah pri teh poskusih ni sam; podobne ukrepe sta obravnavala Wisconsin in Združeno kraljestvo, kjer je uporaba VPN-jev ob uvedbi starostnih omejitev poskočila za več kot 1.400 odstotkov. Tudi v Franciji so ti sistemi naslednji na seznamu regulatorjev, čeprav so doslej takšen promet uspešno omejevali le avtoritarni režimi z nadzorom na ravni celotnega državnega interneta.
Prijavi napako v članku




























