IFA 2026: solarni računalniki, pomivalni stroji s kamerami, 1100-Hz monitorji …

Sejem v berlinskem razstavišču Messe Berlin se je letos odprl 4. septembra in je trajal do 8. septembra. Gre za enega največjih sejmov potrošniške elektronike na svetu, ki poteka že od leta 1924. Letos se je na približno 190.000 kvadratnih metrih v 27 dvoranah zbralo okoli 1900 razstavljavcev in 220.000 obiskovalcev. Udeleženci so prihajali iz kar 140 držav. Letošnja tema je bila The Future Is Now. Umetna inteligenca pa je bila prisotna dobesedno povsod, tudi v napravah, ki je sploh ne potrebujejo.

Lenovo Project AeroBlade: bolj me zanima hlajenje kot procesor

Pri prenosnikih je že dolgo težko narediti nekaj, ob čemer bi res dvignili obrvi. Največkrat gre za nov procesor, OLED ima višjo svetilnost, ohišje je dva milimetra tanjše od predhodnika in konec zgodbe. Lenovo Project AeroBlade bi mogoče lahko spremenil to monotonost.

Na prvi pogled gre za še en 14-palčni ultralahek računalnik. Debel je manj kot 10 milimetrov in tehta manj kot 830 gramov. Toda zanimiv del se skriva v notranjosti. Lenovo je klasičen ventilator zamenjal s tehnologijo AirJet podjetja Frore Systems. Namesto vrtečih se lopatic uporablja piezoelektrične membrane, ki z zelo hitrim premikanjem ustvarjajo tok zraka. V prototipu so štirje moduli AirJet, tradicionalnega ventilatorja pa sploh ni.

Zakaj je to pomembno? Ker je hlajenje eden glavnih razlogov, da so najbolj zmogljivi prenosniki ponavadi tudi debelejši od ostalih. Ventilator namreč potrebuje prostor, odprtine za zrak in kanale. Ko se ga znebiš, se nenadoma odprejo nove možnosti pri zasnovi.

Project AeroBlade ima Intelov procesor, OLED zaslon, Thunderbolt 4 in Wi-Fi 7, vendar se mi zdijo prav zaradi hlajenja te specifikacije pri konceptu (skoraj) drugotnega pomena. Veliko bolj me zanima, ali se lahko AirJet v naslednjih letih prebije v množično proizvodnjo. Če se bo, bi lahko spremenil zasnovo ultraprenosnikov bistveno bolj kot še ena generacija procesorjev.

Za zdaj je to samo koncept, zato cen ali morebitnega datuma začetka proizvodnje nimamo.

Lenovo je pokazal še en koncept, Project Swan. To je 14-palčni ThinkBook, katerega prilagodljivi OLED zaslon se bočno raztegne na 17 palcev. To sicer ni prvo srečanje s takšnim konceptom, še vedno je zanimiv, vendar čakam, da zadevo spravijo v proizvodnjo.

Acer Vero 16: najboljša novost je, da ga lahko odpreš

Industrija nas je zadnje desetletje prepričevala, da mora biti dober prenosnik čim bolj zaprt. Zlepljena baterija, spajkan pomnilnik, posebni vijaki in konstrukcija … Acer Vero 16 je ubral drugo pot – v smeri večje svobode za uporabnika.

Na spodnji strani ima mehanizem za dostop do notranjosti brez orodja. Uporabnik lahko sam zamenja baterijo in SSD, pokrovi priključkov so odstranljivi, tečaj je zasnovan tako, da ga je mogoče odklopiti od ohišja in zamenjati. Acer gre celo tako daleč, da računalnik načrtuje z možnostjo nadgradnje procesorske platforme skozi najmanj dve generaciji (v tem primeru bo prenosnik sicer potrebno poslati na uradni servis).

To ni nekakšen počasen »eko prenosnik«. Vero 16 lahko uporablja Intel Core Ultra X9 388H, do 32 GB LPDDR5X pomnilnika in 16-palčni 3K OLED s 120-Hz osveževanjem. Tehta približno 1,56 kilograma. Tudi materiali so del zgodbe, vendar bi sam veliko večji poudarek namenil popravljivosti kot odstotkom recikliranega aluminija.

Acer je Steam Deck križal z mini prenosnikom

Acer ima na drugi strani tudi nekaj precej norega. Project DualPlay Mini je 8-palčni koncept, ki se želi en trenutek obnašati kot ročna igralna konzola, naslednji pa kot majhen prenosnik. Zaslon je mogoče obrniti, pod njim pa se skriva fizična osvetljena tipkovnica. V enem položaju so na voljo igralni gumbi, v drugem dobi uporabnik mini prenosnik. Acer predvideva celo priklop zunanjega zaslona in uporabo miške.

Ali bi si želel osem ur delati na 8-palčnem prenosniku? Nikakor. Ali razumem idejo? Absolutno.

1100 Hz … ker je očitno 500 Hz postalo dolgočasno

Samsung je v Berlin pripeljal 27-palčni zaslon Odyssey G60H, ki lahko v najhitrejšem načinu doseže hitrost osveževanja slike kar 1100 Hz. Pri višji ločljivosti QHD se ustavi pri še vedno absurdnih 600 Hz. Poleg njega ima Samsung 42-palčni ukrivljeni OLED Odyssey G75SJ, 49-palčni DQHD OLED G9 s 360 Hz in 32-palčni 4K OLED G8 s 360 Hz.

Acer odgovarja s Predatorjem XB253Q U1, 24,5-palčnim IPS monitorjem s 1000-Hz osveževanjem pri ločljivosti Full HD. Alienware pa skuša tekmovanje profesionalnih igralcev končno preseliti tudi na OLED tehnologijo, in sicer z modelom AW2527HX. Ta uporablja 24,5-palčni QD-OLED pri ločljivosti Full HD in hitrosti osveževanja 560 Hz.

Običajen uporabnik takšnih hitrosti seveda ne potrebuje. Večina računalnikov sploh ni dovolj zmogljivih, da bi prišli do 500 fps-jev (sličic na sekundo), kaj šele 1000. Mogoče je bolj kot hitrost pomembno dejstvo, da OLED zasloni postajajo stalnica tudi v svetu e-športa.

TCL P80 Ultra je eden redkih telefonov, ki letos rešuje pravi problem

IFA praviloma ni sejem za telefone, vendar me je TCL P80 Ultra vseeno pritegnil. Ampak ne zaradi kakšnega novega procesorja, temveč zaradi zaslona. TCL je tehnologijo NXTPAPER prvič združil z OLED zaslonom. P80 Ultra ima 6,83-palčni 1.5K OLED s 120-Hz osveževanjem, protiodsevno površino in največjo svetilnostjo do 3200 nitov. S posebno tipko lahko zaslon preklopi v način Max Ink, ki se obnaša kot črno-beli e-bralnik in hkrati omeji moteče elemente uporabniškega vmesnika.

OLED je odličen za video, igre in fotografije, vendar ni nujno najbolj prijeten zaslon za večurno branje. TCL poskuša ujeti oba svetova v eni napravi. Telefon ima sicer tudi precej spodobno osnovo: čip Dimensity 7400 Elite, 8 GB RAM-a, do 512 GB prostora za shranjevanje, 5800-mAh baterijo in 45-W polnjenje. Ultra ima glavno kamero ločljivosti 50 MP in telefoto kamero iste ločljivosti s 3-kratno povečavo. Evropske cene serije se začnejo pri 349 evrih.

Oukitel RG14-P: prenosnik, ki ga lahko pustiš na soncu – namenoma

Oukitel cilja predvsem na industrijo, terensko delo, servisne ekipe in druge uporabnike, pri katerih »poišči vtičnico« ni vedno realna rešitev. Skoraj celoten pokrov zaslona je pokrit s fotovoltaičnim panelom. Po zadnjih podatkih lahko v ugodnih razmerah zagotavlja do 15-W polnjenje, realno pa naj bi 95-Wh baterijo do polovice napolnil v približno šestih urah sonca. Ker je solarna moč majhna v primerjavi s porabo zmogljivega prenosnika, je bolj realno pričakovati podaljševanje avtonomije kot brezskrbno celodnevno poganjanje računalnika izključno s pomočjo sončne svetlobe.

RG14-P je tudi konkreten terenec. Tehta kar 3,7 kilograma, ima 14,1-palčni zaslon z do 1000 niti svetilnosti, zaščito IP69K, klasični Ethernet priključek, HDMI in celo RS-232. Poleg vgrajene baterije ima tudi odstranljivo baterijo, ki jo je mogoče menjavati.

Wi-Fi 8 je že tukaj. Wi-Fi 7 se verjetno počuti precej neprijetno

TP-Link je na sejmu predstavil Archer 8 Ultra in Deco 8 Ultra ter s tem začel naslednje poglavje domačih omrežij. Archer 8 Ultra je tripasovni usmerjevalnik z napovedano skupno brezžično prepustnostjo do 19 Gbit/s, 10-gigabitnim ožičenjem in kar 18 notranjimi antenami. Deco 8 Ultra je mesh različica s skupnimi hitrostmi do 22 Gbit/s. TP-Link pri kompletu treh enot govori o tem, da lahko pokrijejo približno 910 kvadratnih metrov in več kot 200 naprav.

IEEE 802.11bn oziroma Wi-Fi 8 daje velik poudarek zanesljivosti, delovanju na robu pokritosti, zmanjševanju motenj in bolj učinkovitemu sodelovanju velikega števila naprav. TP-Link zato okoli novih naprav gradi tako imenovani StabilityEngine in tehnologije, kot so Enhanced Long Range, Distributed Resource Units in Non-Primary Channel Access.

To je smer, ki jo domača omrežja dejansko potrebujejo. Marsikdo danes nima težave, ker internet pri usmerjevalniku ne bi bil dovolj hiter. Težava je spalnica dve steni stran, pametna kamera na vrtu ali dvajset naprav, ki se hkrati prerivajo za povezavo.

Wi-Fi 8 še ni dokončan standard. IEEE trenutno predvideva končne faze standardizacije šele leta 2028.

Miele G8 Diamond: kamera v pomivalnem stroju, resno?

Začuden sem in sprašujem se, ali res potrebujem kamero v pomivalnem stroju. Funkcija AutoVision s kamero analizira, koliko je pomivalni stroj napolnjen in kakšna posoda je v njem. Če prepozna lonce, lahko poveča intenzivnost čiščenja. Če zazna steklenice, program prilagodi pranju steklenic. Pri plastičnih predmetih lahko spremeni način sušenja. Samodejno doziranje AutoDos in nov sistem sušenja ExcellentDry nato opravita preostanek postopka.

Prek aplikacije je mogoče določiti tudi pravila, na primer, naj se pomivalni stroj zažene šele, ko je dovolj napolnjen, ali šele po določeni uri.

Zanima me samo, ali bo zaradi tega pomivanje toliko boljše, da bo odtehtalo višjo ceno (ki zagotovo bo višja)? Moj povsem običajni pomivalni stroj že vrsto let dobro opravlja svoje delo, brez kamere.

Še bolj futurističen je Mielejev koncept Cary za pralni stroj. S senzorji in UI naj bi prepoznal perilo ter sam določil primeren program, temperaturo, centrifugo in druge nastavitve.

Roomba se vrača z zanimivo idejo

Roomba, ki zdaj deluje pod okriljem novega lastnika Picea Robotics, se je očitno naveličala loviti kitajske rivale in spet začela s poskusi inoviranja, tako kot je bilo na začetku obstoja kategorije robotskih sesalnikov.

Roomba Max 875 Combo ima poleg vseh številk o sesalni moči še eno posebnost, SealForce. Ko robot pride na preprogo, spusti obrobo okoli spodnjega dela ohišja in tako skuša ustvariti bolj zatesnjen prostor med sesalnikom in preprogo. S tem naj bi 35.000 Pa sesalne moči učinkoviteje usmeril skozi vlakna namesto okoli robota. Roomba Max 875 Combo ima tudi ogrevano pršenje ThermaMist za madeže, valjčni sistem mokrega čiščenja in postajo, ki mop opere in posuši. Navigacija uporablja lidar in kamere. Cena v ZDA znaša 1199 dolarjev.

Robotske kosilnice bodo kosile tudi ob robu

Vsak, ki je kdaj uporabljal robotsko kosilnico, pozna njen najbolj ironičen problem. Robot ti pokosi skoraj celotno trato, potem pa moraš sam vzeti nitkarico in popraviti robove.

Dreame A4 AWD Pro poskuša to odpraviti z iztegljivim rezalnim mehanizmom EdgeMaster. Nekaj podobnega sem videl tudi že pri Husqvarni. Podjetje govori o »0 cm« košnji ob robu, čeprav gre za njihovo lastno laboratorijsko meritev in bo praksa seveda odvisna od oblike vrta. Navigacija združuje lidar, satelitsko določanje položaja in kamere, dodatni senzorji pa skrbijo za robove, ovire, ljudi in živali.

Tudi Eufy in Mammotion sta že pokazala kosilnice z dodatnimi mehanizmi za obrezovanje robov.

Projektorji počasi brišejo argument »ja, ampak televizor je svetlejši«

Med napravami za domačo zabavo izstopa JMGO Iris Ultra Max. Gre za 4K projektor s tremi laserji s 6500 ISO lumni, dvojnim sistemom zaslonke in kontrastnim razmerjem 10.000 : 1. Podpira torej ločljivost 4K pri hitrosti osveževanja 120 Hz, VRR, ALLM in Dolby Vision, ima motoriziran mehanizem za prilagajanje položaja, optični zoom 0,88–1,7 : 1 in še več. Cena je 3499 dolarjev, prve dobave pa so predvidene oktobra.

Seveda za 3500 dolarjev dobiš tudi zelo dober in zelo velik televizor. Toda 100- ali večpalčni televizor še vedno ni tako preprosto spraviti v dnevno sobo.

Xiaomi ni prinesel enega izdelka. Prinesel je skoraj celo trgovino

To je bil prvi Xiaomijev tako velik nastop na sejmu IFA. Na več kot klasičen način pa je želel pokazati strategijo »Human × Car × Home«. Na sejmu je razstavil več kot 380 izdelkov, od telefonov in nosljivih naprav do gospodinjskih aparatov in avtomobilov.

Obiskovalci so si lahko ogledali predogled zložljivega telefona Xiaomi 18 Fold s širšim razmerjem stranic (tako kot Huawei Pura X in Galaxy Z Fold8), novim 3-nanometrskim procesorjem XRING O3 in pomnilnikom LPDDR6, poleg tega pa še humanoidnega robota CyberOne, ki obiskovalcem v živo kaže kretnjo srčka s prsti in ga trenutno testirajo na montažnih linijah za pritrjevanje matic v tovarnah električnih vozil.