Zrak, ki stane več kot misliš

Komprimiran zrak spada med najpogosteje uporabljene in hkrati najdražje energente v industriji. Na enoto energije stane od šest do desetkrat več od električne energije. Kljub temu velika večina podjetij tega energenta ne nadzoruje sistematično. Skrite izgube se mesec za mesecem tiho seštevajo, ne da bi kdo to opazil ali preveril.

Prav temu se posveča CALMS d.o.o., slovensko podjetje s sedežem v Ljubljani, ki je od svojih začetkov zgradilo ekipo več strokovnjakov s področja energetskih in kompresorskih sistemov. Podjetje, ki danes deluje povsem samostojno, je zraslo iz več kot tridesetletnih praktičnih izkušenj na področju komprimiranega zraka in prinaša celovito platformo za upravljanje z energijo. Platforma CALMS s pomočjo umetne inteligence podjetjem omogoča sistematično beleženje energetskih izgub, predloge za izboljšave, natančne izračune donosnosti naložbe ter samodejno generiranje poročil, prilagojenih vsaki organizaciji.

Holističen pristop brez konflikta interesov

V nasprotju s praksami, kjer veliki proizvajalci opreme sami vgrajujejo, vzdržujejo in verificirajo prihranke (kar pogosto vodi v konflikt interesov), CALMS zagotavlja popolno neodvisnost. Sistem je povsem samostojen in neodvisen od proizvajalcev opreme, platforma pa se integrira s katerim koli senzorjem, programsko opremo ali kompresorjem. Poleg tega CALMS vključuje mrežo neodvisnih ekspertov s področja energetskih in kompresorskih sistemov, ki zagotavljajo objektivno oceno in verodostojnost pridobljenih podatkov.

Pametni »auto-analyzerji« in akcijske kartice

Eden najpomembnejših gradnikov platforme so auto-analyzerji, inteligentni analitični moduli, ki temeljijo na tehnologiji umetne inteligence in strojnega učenja. Na podlagi podatkov iz sistema samodejno analizirajo delovanje in zaznajo ključna področja za izboljšavo, predlagani ukrepi pa so razvrščeni po potencialnem učinku. Namesto ročnih analiz vodstvo prejme jasne akcijske kartice – predloge, pripravljene na takojšnjo izvedbo. Simulacijski modul pa dodatno omogoča oceno vsake optimizacije še pred dejansko izvedbo ukrepov, kar bistveno zmanjša investicijsko tveganje.

Pet korakov do optimiziranega sistema

CALMS podjetje vodi skozi strukturiran proces v petih korakih. Najprej skupaj ocenijo obstoječe stanje in z analizo opredelijo potencial prihrankov. Sledi vzpostavitev platforme in usposabljanje ekipe za stalno interno izboljševanje porabe. Tretji korak je energetski pregled z digitalno simulacijo obstoječega sistema, ki poda konkretne predloge. V četrtem koraku se uvedejo ukrepi, v petem pa platforma zagotavlja stalni nadzor in izkazovanje doseženih prihrankov.

Rezultati, ki govorijo sami zase

CALMS danes poganja več kot 600 aktivnih sistemov po vsem svetu. Med uporabniki so globalna podjetja Coca-Cola, Goodyear, SKF, PepsiCo, Continental, Hydro, Mondelēz in Givaudan. Skupni dosežki platforme vključujejo zmanjšanje emisij CO₂ za 16,2 milijona ton, prihranke v skupni vrednosti 30,8 milijona dolarjev ter ohranitev več kot 1,3 milijona dreves.

Kdo lahko z optimizacijo največ pridobi

Rešitve CALMS so najprimernejše za uporabo v avtomobilski, prehrambni, farmacevtski in kemični industriji ter v vseh proizvodnih obratih, kjer kompresorski sistemi delujejo neprekinjeno. V teh panogah stroški komprimiranega zraka dosegajo najvišje vrednosti, zato je potencial za optimizacijo in prihranke najbolj izrazit. Vstopna točka je povsem preprosta: platforma se brez težav integrira v obstoječo infrastrukturo, ne glede na to, kateri proizvajalec opreme je v sistemu že prisoten.

Zakaj ravno zdaj

Slovenskim podjetjem se uvajanje tovrstnih rešitev zdaj še posebej splača, saj sta na voljo dve ugodni shemi sofinanciranja Eko sklada. V okviru javnega poziva 113SUB-EPPO24 Eko sklad krije do 50 % upravičenih stroškov za izvedbo energetskega pregleda ali uvedbo sistema upravljanja z energijo. Poziv 118FS-PO24 pa sofinancira do 30 % stroškov naložbe (brez DDV) za ukrepe, kot so krmilni sistemi, izkoriščanje odpadnega zraka in odpadne toplote. CALMS izpolnjuje pogoje za oba poziva, vstopna investicija je zato bistveno nižja, prihranki pa se začnejo kazati takoj. (P. R.)