ADHD: med resnično diagnozo in digitalnim trendom

ADHD je danes ena najbolj pogosto omenjenih diagnoz, še posebej na družbenih omrežjih. A medtem ko število formalnih diagnoz ostaja razmeroma nizko, težave pri dostopu do strokovne pomoči za tiste, ki jo resnično potrebujejo, povzroča povpraševanje po diagnosticiranju.

Po podatkih Avstralskega združenja za psihologijo so se prošnje za ocenjevanje ADHD v zadnjih letih povečale za kar 350 odstotkov. Število predpisanih zdravil se je v zadnjih petih letih več kot podvojilo. To ne pomeni, da je ADHD dejansko v porastu, temveč da vse več ljudi išče razlago svojih težav skozi to diagnozo.

K temu veliko prispevata internet in družbena omrežja. Če je bil prej “Doktor Google” glavni vir informacij, danes vlogo novega digitalnega “zdravnika” prevzema TikTok. Ključnik #ADHD ima tam več kot 36 milijard ogledov, k popularizaciji pa prispevajo tudi zvezdniki, kot so Paris Hilton, Robbie Williams in Abby Chatfield, ki odkrito govorijo o svojih izkušnjah. Posledica tega je, da se vse več ljudi prepoznava v simptomih in išče formalno potrditev.

Trendi diagnoz skozi čas

Fenomen množične pozornosti na določene diagnoze ni nov. V devetdesetih letih je bila v ospredju obsesivno kompulzivna motnja (OCD), ki je pogosto napačno razumljena kot zgolj ljubezen do reda. Če gremo še dlje v preteklost, je bil v 18. stoletju protin celo statusni simbol višjih slojev. Danes ADHD doživlja podobno “PR preobrazbo”. Iz “sindroma porednih otrok” se vse bolj spreminja v razlago, zakaj odrasli ne dosegajo svojih ciljev.

Alternativne razlage in rešitve

Pomembno je poudariti, da simptomi, kot so težave s koncentracijo, pozabljivost ali prokrastinacija, niso nujno znak ADHD. Podobne težave lahko povzročijo stres, pomanjkanje spanja, tesnoba, izgorelost ali preobremenjenost z informacijami. Naše možgane še vedno bremenimo z enakimi biološkimi zmožnostmi kot pred pojavom pametnih telefonov, elektronske pošte in družbenih omrežij, čeprav živimo v svetu nenehnih dražljajev.

Za tiste, ki ADHD dejansko imajo, sta strokovna diagnoza in zdravljenje ključnega pomena. Toda koristne strategije obstajajo tudi za vse druge: tehnike čuječnosti, dihalne vaje, upravljanje časa, telesna aktivnost in preživljanje časa v naravi so dokazano učinkovite metode za obvladovanje stresa in izboljšanje pozornosti.

Živimo v obdobju digitalne samodiagnoze, kjer viralni trendi na družbenih omrežjih vplivajo na naše razumevanje zdravja. A to ne pomeni, da ima vsak, ki se sooča z nepazljivostjo ali prokrastinacijo, klinični ADHD. Odpira pa pomembno razpravo o tem, kako sodobni način življenja vpliva na našo koncentracijo in kako pomembno je razlikovati med resničnimi kliničnimi stanji in posledicami preobremenjenega, digitalno nasičenega sveta.