Uporabo tehnologij UI v podjetjih omejujejo previsoki stroški in pomanjkanje ustreznega strokovnega znanja

Kazalniki za spremljanje digitalne preobrazbe podjetij s ciljem 75-odstotnega deleža 

V skladu s ciljem Evropske komisije in Slovenije na področju digitalne preobrazbe podjetij naj bi do leta 2030 tri četrtine podjetij z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi uporabljalo storitve računalništva v oblaku (najemalo srednje ali bolj napredne storitve) in tehnologije umetne inteligence ter izvajalo podatkovno analitiko (analiziralo masovne podatke). 
Letos je bilo v opazovani populaciji SURS-a takih podjetij 8.576 oziroma 5 % več kot leto prej in 11 % več kot v 2021. V primerjavi z letom 2021 se je število podjetij v proizvodnem sektorju povečalo za 12 %, v storitvenem pa za 10 %. Število podjetij je zraslo v dejavnostih z nižjo stopnjo digitalizacije.

V letu 2023:

• 36 % podjetij najema srednje ali bolj napredne storitve računalništva v oblaku,
• 19 % podjetij izvaja podatkovno analitiko – v 16 % podjetjih jo izvajajo zaposleni v podjetju in za 6 % so jo izvajala druga podjetja ali organizacije,
• 11 % podjetij uporablja tehnologije umetne inteligence.

Tri četrtine velikih podjetij najema srednje ali bolj napredne storitve računalništva v oblaku

Storitve računalništva v oblaku najema 40 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi. V primerjavi z letom 2021 se je število teh podjetjih povečalo za 5 %. Storitve najema 35 % malih, 59 % srednje velikih in 86 % velikih podjetij. Z vidika vrste dejavnosti pa jih najema tretjina podjetij v proizvodnih in 48 % v storitvenih dejavnostih. Storitve računalništva v oblaku omogočajo podjetjem dostop do IKT brez velikih začetnih naložb v strojno opremo in infrastrukturo, hkrati pa lahko s tem zmanjšajo ogljični odtis podjetja, saj omogočijo boljšo izrabo virov.

Srednje ali bolj napredne storitve računalništva v oblaku najema 36 % podjetij: 31 % majhnih, 53 % srednje velikih in 75 % velikih podjetij. Te storitve so: najem varnostne programske opreme kot storitev računalništva v oblaku (29 % podjetij), najem finančno-računovodske programske opreme (19 %), najem storitev gostovanja baze podjetja (18 %), najem programske rešitve ERP prek oblaka (10 %), najem računalniške platforme, ki zagotavlja gostovalno okolje za razvoj, testiranje ali uvajanje aplikacij (module programske opreme za večkratno uporabo, programski vmesnik – API) (10 %), ali najem programske opreme za upravljanje odnosov s strankami (CRM) prek oblaka (8 %).

Lani so podjetja za najem storitev računalništva v oblaku namenila okoli 91,5 milijona EUR (brez DDV): majhna podjetja okoli 29,7 milijona EUR, srednje velika okoli 27,6 milijona EUR in velika podjetja okoli 34,1 milijona EUR (vse vrednosti so brez DDV). Desetina podjetij, ki so najemala storitve računalništva v oblaku, ni imela stroškov, ker je te npr. poravnalo matično podjetje.

Najpogosteje uporabljena tehnologija UI ostaja tehnologija za prepoznavanje predmetov ali oseb na podlagi slike, videa

Tehnologije umetne inteligence uporablja 11 % podjetij: 9 % majhnih, 17 % srednje velikih in 53 % velikih podjetij. V primerjavi z letom 2021 se je število podjetij povečalo za 8 %. Uporablja jih 9 % podjetij v proizvodnih in 14 % v storitvenih dejavnostih.

Podjetja uporabljajo naslednje tehnologije umetne inteligence:

• tehnologije za prepoznavanje predmetov ali oseb na podlagi slike, npr. prepoznava izdelka, prstnega odtisa, obraza, objekta, videoposnetka – 6 % podjetij,
• tehnologije, ki generirajo pisani ali govorjeni jezik (generiranje naravnega jezika) – 5 %,
• strojno učenje (npr. globoko učenje) za analiziranje podatkov ter tehnologije, ki avtomatizirajo različne delovne tokove ali so v pomoč pri odločanju (robotska avtomatizacija procesov, ki uporablja umetno inteligenco) – 3 %,
• tehnologije, ki pretvarjajo govorjeni jezik v strojno berljiv format (prepoznavanje govora) – 2 %,
• tehnologije, ki analizirajo pisane jezike (besedilno rudarjenje), in tehnologije, ki omogočajo fizično gibanje strojev z avtonomnim odločanjem na podlagi opazovanja okolice (npr. avtonomni roboti, samovozeča vozila, avtonomni droni) – 1 %.

V več kot četrtini podjetij uporabljeno tehnologijo UI razvili zaposleni v podjetju

Podjetja, ki uporabljajo tehnologije umetne inteligence, so te najpogosteje pridobila z nakupom komercialne programske opreme ali sistema (lahko so bile vključene v kupljeni izdelek ali sistem) (68 %). Za 36 % podjetij so programsko opremo ali sistem umetne inteligence razvili ali prilagodili potrebam podjetja zunanji izvajalci, v 33 % podjetij so komercialno programsko opremo ali sistem prilagodili potrebam podjetja zaposleni v podjetju (vključno z zaposlenimi v matičnem ali povezanih podjetjih), v 28 % so odprtokodno programsko opremo ali sistem prilagodili potrebam podjetja zaposleni v podjetju (vključno s tistimi v matičnem ali povezanih podjetjih). V 27 % podjetij pa so jo razvili zaposleni v podjetju (vključno s tistimi v matičnem ali povezanih podjetjih).

Četrtina podjetij uporablja tehnologije UI v proizvodnih ali storitvenih procesih

68 % podjetij uporablja tehnologije umetne inteligence za zaščito in varno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, četrtina v proizvodnih ali storitvenih procesih, 21 % za trženje ali prodajo ter enak delež za raziskovalno-razvojno (RRD) ali inovacijsko dejavnost, petina za organizacijo poslovne administracije ali upravljanje podjetja, 15 % v računovodstvu, za nadzor ali upravljanje financ ter 11 % v logistiki.

Visoki stroški in pomanjkanje strokovnega znanja najpogostejši razlogi za neuporabo tehnologij UI v podjetjih

Izmed podjetij, ki ne uporabljajo tehnologij UI, jih je 8 % že pretehtalo možnost o njihovi uporabi. Njihovo število se je v primerjavi z letom 2021 povečalo za 28 %. Za 54 % podjetij so razlogi za neuporabo previsoki stroški in pomanjkanje ustreznega strokovnega znanja. Tretjina podjetij je odgovorila, da tehnologije umetne inteligence za njihovo podjetje niso uporabne: 39 % majhnih, 18 % srednje velikih in 13 % velikih podjetij.

Transakcijske evidence najpogosteje uporabljeni viri podatkov za izvajanje podatkovne analitike

Podatkovno analitiko izvaja 19 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi – v 16 % podjetij jo izvajajo zaposleni v podjetju, za 6 % podjetij pa jo izvajajo druga podjetja ali organizacije. Podatkovno analitiko izvajajo zaposleni v 11 % majhnih, 32 % srednje velikih in 71 % velikih podjetij. Z vidika vrste dejavnosti pa jo izvaja 12 % podjetij v proizvodnih in 20 % v storitvenih dejavnostih. Podjetja s podatkovno analitiko analizirajo podatke z namenom, da prepoznajo vzorce in trende ter pridobijo vpogled v poslovanje. Na podlagi tega se sprejmejo odločitve za izboljšanje učinkovitosti poslovanja, npr. povečanje proizvodnje, znižanje stroškov.

Podjetja izvajajo podatkovno analitiko na podlagi podatkov iz naslednjih virov:

• 14 % podjetij s podatki iz transakcijskih evidenc, kot so podatki o prodaji, plačilih,
• 10 % s podatki o strankah, kot so podatki o strankinih nakupih, njeni lokaciji, preferencah, podanih mnenjih ali iskanjih,
• 5 % s spletnimi podatki, npr. podatki o trendih v internetnih iskalnikih (npr. kako pogosto uporabniki iščejo določen izraz), podatki, postrgani s spletnih strani,
• 4 % s podatki iz pametnih naprav ali senzorjev, npr. podatki iz komunikacije med napravami, iz senzorjev v strojih, proizvodnih senzorjev, pametnih števcev, radijskih identifikacijskih oznak (RFID), ter z odprtimi podatki javnih ustanov, npr. javni podatki o podjetjih, o vremenskih razmerah, o topografskih razmerah, o registriranih vozilih, o plačah proračunskih uporabnikov, o prometu, o stanovanjih, o stavbah,
• 3 % s podatki iz družbenih medijev (npr. Facebook, Twitter, Instagram), vključno s podatki iz profilov podjetja na teh družbenih medijih, npr. osebni podatki, komentarji, avdio- in videoposnetki, slike, ter z lokacijskimi podatki, pridobljenimi iz prenosnih naprav ali vozil, npr. podatki prenosnih naprav, ki uporabljajo mobilna telefonska omrežja, brezžične povezave ali GPS,
• 1 % s satelitskimi podatki, npr. satelitski posnetki, navigacijski signali, signali o položaju.

Lani je 1 % podjetij prodalo lastne podatke ali dostop do podatkov, npr. tiste, ki so nastali pri poslovanju podjetja, uporabi pametnih naprav ali senzorjev podjetja, podatke o strankah podjetja ali druge podatke. 2 % podjetij pa je kupilo podatke ali dostop.