Spremenil bo vaš pogled na to, kaj je dober telefon

Kljub temu da nima Googlovih storitev in aplikacij, kar lahko nekaterim povzroči veliko sivih las, je Huawei P40 Pro+ v vseh pogledih trenutno najbolj zmogljiv pametni telefon na trgu. Poleg 10-kratne optične povečava pa ga odlikuje še keramično ohišje!

Sploh prvič je nekomu uspelo izdelati keramični material, primeren, da iz njega naredijo ogrodje in hrbtišče pametnega telefona. In čemu bi se sploh trudili? Razlog je kot na dlani? S posebnim in dolgotrajnim postopkom v Huaweiu izdelujejo material, ki ga je mogoče stanjšati na primerno debelino za hrbtno plošče naprave, obenem pa je dovolj obstojen in trd. S trdoto 8,5 po Mohsovi lestvici presega trdnost stekla, kar pomeni, da so zoprne praske veliko manj verjetne. Ima pa keramika v črni ali beli barvi čar, ki se mu ne more približati noben drug material ohišji pametnih telefonov, rahlo zatemnjena (mat) površinska obdelava pa tudi prepreči, da bi se mastni madeži preveč poznali.

Res čeden telefon

Medtem ko za nekatere tekmece lahko rečemo, da so si iz leta v leto bolj podobni, Huawei išče nove oblikovne smernice, da so njegovi telefoni drugačni, hkrati pa tudi lepi. Kljub temu da je lepota subjektivna in odvisna od percepcije posameznika. Sicer pa je model »plus« enak modelu P40Pro, po obliki in tudi v merah.

Iz sprednje strani se pozna vpliv čez rob napetega zaslona, robov okoli zaslona skoraj ni oziroma so tako ozki, da jih spregledate. Le izrez sprednje kamere je nekoliko večji. Vendar ne moti. Na zgornjem robu ni zvočnika za telefonske razgovore, njegovo funkcijo namreč, kot pri lanskem modelu, prevzema tehnologija »tresenja« zaslona. Zanimiva rešitev je oblika kovinskega okvirja, ki se na vseh štirih vogalih povzpne navzgor. Robovi ohišja so podrobno izdelani in so prijetno zaobljeni, zato ga je preprosto prijeti in držati v roki, kljub steklu, ki prevladuje na hrbtišču, pa ne drsi.

Moči mu zlepa ne bo zmanjkalo!

Premijski modeli družine P40, poleg »plusa« sta v njej še P40 in P40 Pro, so opremljeni z najboljšim sistemom na čipu (procesorjem), ki ga kitajski izdelovalec trenutno ima. Kirin 990 5G ne odlikujejo le hitra jedra, energijsko učinkovita 7-nanometrska arhitektura, zmogljiva grafika, temveč tudi posodobljena umetna inteligenca, katere sposobnosti najprej opazite v fotografskih zmogljivostih naprave in integriran modem za mobilna omrežja pete generacije. Korak naprej je tudi zaslon OLED s hitrim osveževanjem slike. To ni 120-megaherčno, s čimer se ponašajo nekateri tekmeci, temveč 90-megaherčno, zato ne vpliva veliko na življenjsko dobo baterije. Vizualna izkušnja pa je boljša, kar je še posebej opaziti med igranjem grafično zahtevnih mobilnih iger. Pohvalimo pa lahko tudi lepe, pravilne barve in velik dinamični razpon zaslona, ki je hkrati dovolj svetel za uporabo na prostem.

P40 Pro+ je opremljen za baterijo kapacitete 4200 mAh, ki je brez težav zdržala cel dan dokaj zahtevne uporabe, pri manj zahtevni pa bi se dalo doseči tudi dva dneva. Žično polnjenje deluje z močjo 40 W, brezžično pa s 27 W. Zanimiv je tudi nov brezžični napajalnik, ki ima zaradi višje moči in posledičnega sproščanja toplote vgrajen ventilator. P40 Pro in P40 Pro+ imata spredaj dodatno infrardečo kamero za globinsko zaznavo za natančno in hitro prepoznavo obraza uporabnika. Za odklepanje ima telefon tudi optično tipalo pod zaslonom, oba mehanizma pa lahko delujeta sočasno.

Googla ni in to je lahko težava

Zaradi nesoglasij med Kitajsko in Združenimi državami novi Huaweievi pametni telefoni nimajo Googlovih storitev in aplikacij, zato tudi na njih ni Googlove tržnice. Aplikacije, ki za delovanje potrebujejo Googlove storitve, kar pomeni, da še niso prilagojene Huaweijevim (HMS), na tem telefonu zato ne bodo delovale. Na srečo pa za večino obstajajo učinkovite alternative. Veliko aplikacij za okolje Androida je Huawei že vključil v svojo tržnico AppGallery, ker pa nekaterih ni, vam predlagamo namestitev tržnice APKPure. Nekatere, med drugim Googlove Zemljevide in Youtube, lahko poženete tudi v brskalniku, če pa je namestitvena datoteka na spletni strani razvijalca, potem jo lahko prenesete in namestite tudi od tam. V ta namen je uporabna aplikacija MoreApp, nekakšen smerokaz, ki vam pove, kje kaj najti.

Drugače pa sistem EMUI 10.1 nudi skoraj vse aplikacije in storitve, ki jih običajno povezujemo z Googlom. Med drugim uporabnik dobi prostor (5 GB) za hranjenje datotek v oblačni shrambi na voljo pa so tudi alternativni brskalnik, glasbeni in video predvajalnik, aplikacija elektronske pošte in še nekaj drugih »orodij«. Uporabniški vmesnik je prečiščen, minimalističen in z manj nepotrebnimi elementi, kot prejšnje različice tega sistema. Zanimiva možnost je stranski meni, izboljšana pa večopravilnost. Pokaže se, ko potegnete prst preko levega ali desnega roba. Če se ikone aplikacije v njem dotaknemo, dotik zadržimo in prst potegnemo na zaslon, na katerem že deluje ena, potem se zaslon razdelil za dve sočasno delujoči. Med njima preprosto prenašamo podatke oziroma celo datoteke, tako da jih povlečemo iz ene v drugo. Če pa se ikone samo dotaknemo, potem bo odprta v tako imenovanem plavajočem oknu. Uporabna stvar za na primer odgovarjanje na sporočila, ne da bi bilo zato moteno delo v eni ali dveh aplikacijah na zaslonu.

Njegova moč je skrita v povečavi

Zadnji fotografski sklop vsebuje kar pet kamer. Glavna kamera ločljivosti 50 milijonov svetlobnih pik in 40-milijonska kamera s širokim kotom se obe dobro obneseta tudi v slabših svetlobnih razmerah, podatke o globini prizora pa zagotavlja kamera ToF. Sledite še dve kameri z optično povečavo. Oba sta opremljeni z 8-milijonskim tipalom, prva ima običajni objektiv s 3-kratno optično povečavo, druga pa periskopskega s kar 10-kratno.

Glavna kamera privzeto dela fotografije ločljivosti dobrih 12 milijonov slikovnih pik, na voljo pa so tudi algoritmi umetne inteligence, ki nastavitve prilagodijo prizoru. Fotografije imajo lepe pravilne barve, dinamika je odlična, na njih pa je tudi veliko podrobnosti. Kakovostnejše pa so tudi fotografije kamer z optično povečavo, čeprav je pri po povečavah ostrenje robov bolj očitno, kot pri fotografijah brez, barve so prav tako pravilne, podrobnosti pa je kljub tipalu z manj pikami še vedno dovolj.

Zmogljivost novih tipal je najbolj očitna pri fotografiranju ponoči, pri skoraj popolni temi. V teh razmerah najslabše obneseta telekameri, še posebej kamera z 10-kratno optično povečavo. Fotografije glavne in kamere s širokim kotom pa so odlične tudi brez uporabe nočnega načina fotografiranja.

Sprednja kamera prav tako dela dobre fotografije, nima pa možnosti povečave ali širšega vidnega kota. Barve na lepe in dovolj pravilne, čeprav morebiti za odtenek preveč nasičene, opaziti pa je kar veliko ostrenja robov. Poleg fotografij je na visoki ravni tudi snemanje videa, ker pride do izraza stabilizacija slike in zajem zvoka v relativno hrupnem okolju. Izboljšano je snemanje v slabih svetlobnih razmerah, barve so dobre, prav tako pa je dovolj dinamike. Odveč tudi ni, da imate med snemanjem na voljo veliko možnost povečave.

Huawei P40 Pro+ je poseben, izstopa iz povprečja letošnje estetike, ohišje pa je iz keramičnega materiala. Narejen je izjemno kakovostno, pa tudi z zmogljivostjo kroji in bo krojil vrh premijskih pametnih telefonov. Zgodba zase je spet mobilna fotografija, saj je opazen korak naprej v kakovosti fotografij in videoposnetkov. Je pa zato tudi dražji od lanskih modelov.