Recenzija: Destroy All Humans! – predelava zapostavljene klasike

Bližnja srečanja tretje vrste, Vojna svetov, Planet opic in 2001: Vesoljska odiseja so zgolj nekatera najbolj očitna klasična znanstveno-fantastična dela iz katerih Destroy All Humans! črpa navdih. A kar na prvi pogled deluje kot kolaž najbolj klišejskih elementov ameriške filmske industrije iz obdobja hladne vojne, je pravzaprav duhovita parodija tedanje popkulturne obsedenosti z nezemljani in pikra kritika sodobne družbe, zapakirana v simpatično tretjeosebno akcijsko izkušnjo.

Mars napada!
Destroy All Humans! je prvič ugledal luč sveta leta 2005 na konzolah PlayStation 2 ter Xbox in z leti dobil še tri nadaljevanja. Čeprav serija nikoli ni postala gigantska uspešnica, si je pridobila dovolj velik krog oboževalcev, da se je založniška hiša THQ odločila nezemljane vnovič poslati nad človeštvo v temeljiti predelavi izvirnika, ki je že na voljo za PC, PlayStation 4 in Xbox One.

Dan, ko bo obstala Zemlja
Osrednja zvezda igre je nezemljan Cryptosporidium oziroma njegov klon številka 137. Ta pod taktirko vladarja Orthopoxa pristane na Zemlji, da bi ugotovil, kaj se je zgodilo z njegovim predhodnikom in obenem pridobil zaloge človeške DNK, ki pri življenju ohranja njuno raso. Toda nezemeljskemu tandemu načrte prekrižajo številne ovire in še več pripadnikov narodne garde, zato mora na poti do cilja opraviti vrsto krajših postankov po satirični reimaginaciji Združenih držav Amerike iz sredine prejšnjega stoletja.

Kriptomanija

Pri opravljanju nalog se ostrobesedni Crypto poslužuje najrazličnejših tehnik. Včasih s pomočjo telepatskih sposobnosti bere misli nič hudega slutečim Zemljanom, prevzema njihove podobe in ugrablja zanimivejše primerke, drugič s smrtonosnimi puškami in letečim krožnikom uničuje vse, kar mu pride na pot. Po uspešno zaključenih misijah v posamezni regiji, lokacije postanejo dostopne za dodatno raziskovanje, pohajkovanje in opravljanje različnih izzivov v slogu tradicionalnih odprto-svetovnih izkušenj, kar je zagotovo eden glavnih adutov igre. Predvsem pa velja poudariti, da ustvarjalci niso posodobili le grafike, temveč tudi nadzor in merjenje, ki poskrbita za prijetnejšo in še bolj dostopno izkušnjo.

Prenovljeni Destroy All Humans! kljub všečni tehnični nadgradnji žal kaže svoja leta, kar se najbolj opazi pri rutinski in zastareli strukturi nalog. Toda če želite podoživeti simpatično akcijsko izkušnjo, ki letos praznuje že 15 let, ali se naužiti nekaj znanstveno-fantastičnega humorja, ta predelava še zdaleč ni slaba izbira.

Povzetek:

+ Prijetna vizualna nadgradnja
+ Zabavna igralnost
+ Simpatičen humor in kopica filmskih referenc

– Toda vse šale ne padejo na plodna tla
– Nekoliko zastarela struktura misij

Ocena: 7/10