Kibernetski napadi na pristanišče Los Angeles so se od začetka pandemije podvojili

Eno največjih in najpomembnejših pristanišč na svetu se poleg vse večjih količin tovora sooča še s kibernetskimi napadi. Od začetka pandemija se je to število kar podvojilo. Število mesečnih kibernetskih napadov na pristanišče Los Angeles se sedaj giblje okoli 40 milijonov, je za BBC povedal izvršni direktor pristanišča Gene Seroka.

Los Angeles je najbolj obremenjeno pristanišče na zahodni polobli, kjer se na letni ravni pretovori več kot 250 milijard dolarjev tovora. Največ napadov naj bi izviralo iz Evrope in Rusije. Njihov glavni namen je po besedah Seroka ovirati ameriško gospodarstvo.

»Naši obveščevalni podatki dokazujejo, da grožnje prihajajo iz Rusije in delov Evrope. Moramo biti korak pred tistimi, ki želijo škodovati mednarodnem trgovanju,« je za BBC povedal Seroka.

Pristanišča po vsem svetu vsako leto prevažajo milijarde dolarjev in ton tovora, zato so zelo dobičkonosna tarča za kibernetske kriminalce in družbe. Tako kot največje korporacije se tudi v pristaniščih na dnevni ravni soočajo z različnimi vrstami napadov: ransomware, phishing, lažno predstavljanje s pomočjo lažnih poverilnic … Tudi neuspešni napadi lahko povzročijo delovne motnje, kar posledično upočasni delovanje in učinkovitost pristanišča, to pa se pozna na gospodarstvu.

Sodelujejo z FBI za preprečitev napadov

Pristanišče Los Angeles ima že od leta 2015 interni oddelek za kibernetske operacije. Že nekaj časa pa sodelujejo z ameriško varnostno obveščevalno službo FBI in prispevajo k njihovi kibernetski mreži za opazovanje.

Do sedaj je pristanišče vložilo milijone dolarjev v kibernetsko zaščito in razvilo enega prvih centrov za kibernetsko odpornost (angl. Cyber Resilience Centre) na svetu.

»Sprejeti moramo vse preventivne ukrepe proti morebitnim kibernetskim incidentom, zlasti tistim, ki bi lahko ogrozili ali motili pretok tovora,« pravi Seroka.

Center za kibernetsko odpornost zagotavlja učinkovitejše zbiranje obveščevalnih podatkov in večjo zaščito pred kibernetskimi napadi v pomorski dobavni verigi. Gre za centralno vozlišče pristanišča, kjer sprejemajo, analizirajo in izmenjujejo informacije s tistimi, ki delajo v pristanišču, kot upravljalci tovora in ladijskih linij.

Pandemija povzroča tudi velike disrupcije v svetovnih dobavnih verigah, predvsem zaradi okrnjene proizvodnje in splošnega zapiranja držav ter gospodarstva. Posledice se čutijo tudi v pristaniščih, kjer pa se je stanje izboljšalo.

Po podatkih pristanišča Los Angeles je januarja 2022 pred njihovimi vrati čakalo 109 kontejnerskih ladij. Vsaka ladja je čakala dva dni, preden so ji odobrili dostop. V zelo kratkem času jim je uspelo število ladij zmanjšati na 20.

Kljub napredku pa gospod Seroka pravi, da blokade ne bodo odpravljene do leta 2023. »Tovora je preveč in prostora premalo.«

»Zadnji dve leti sta dokazali ključno vlogo, ki jo igrajo pristanišča pri kritični infrastrukturi, dobavnih verigah in gospodarstvu naše države. Najpomembneje je, da ohranjamo sisteme čim bolj varne,« je zaključil Seroka.