Slovenski Microsoft podpira javno in pregledno naročanje informacijskih rešitev brez diskriminacije ponudnikov

Ideološko preferiranje določenega poslovnega modela ali modela licenciranja je škodljiva javna politika, ki javnim ustanovam preprečuje izbiro resnično najboljše rešitve.

Do večje transparentnosti, odprtosti in inovativnosti z računalništvom v oblaku.

22. februarja je Ministrstvo za javno upravo na svoji spletni strani objavilo študijo o uvajanju odprtokodne programske opreme na delovnih postajah v javni upravi, ki jo je opravilo podjetje Ipmit v sodelovanju s Centrom za odprto kodo Slovenije in Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Slovensko podružnico Microsofta preseneča enostranski in skrivnostni pristop k izdelavi študije.

Dokument, ki ga je Ministrstvo za javno upravo na svoji spletni strani objavilo, smo natančno preučili. V objavljenem dokumentu manjkajo analize javnofinančnih posledic, tehnološke smotrnosti in posledice povezljivosti z obstoječimi sistemi ter analize z vidika varnosti. Objavljeni dokument je zato nepopoln, neobjektiven in
zavajajoč ter v nasprotju s svetovnimi trendi ter tudi usmeritvami Evropske unije na področju javnega naročanja.

»Trdno smo prepričani, da je ta poskus hitre in netransparentne odločitve slab tako za javne ustanove kot tudi za državljane. Pogrešamo analizo vseh stroškov in ekonomske upravičenosti ter učinkov na storilnost zaposlenih in kakovost storitev za državljane. Upamo, da bomo skupaj z več kot 1000 partnerskimi podjetji, ki so glavni steber slovenske IT-panoge, v odprti in javni razpravi lahko predstavili jasne prednosti nevtralnosti pri javnih naročilih,« je povedala Biljana Weber, generalna direktorica slovenske podružnice Microsofta. »Hkrati si želimo, da tudi v Sloveniji namenimo več pozornosti sodobnim trendom, kot je recimo računalništvo v oblaku. To v teh negotovih gospodarskih razmerah nudi zdaleč najboljši način za zniževanje stroškov in večjo učinkovitost.«

Microsoft se zavzema za nevtralno in pregledno javno naročanje, ki ne diskriminira glede na poslovni model ali model licenciranja programske opreme, saj edino to omogoča pošteno konkurenco med vsemi ponudniki na trgu in najučinkovitejšo rešitev za končne uporabnike.

Potrebna je študija, ki bo ponudila celovito in objektivno analizo vseh stroškov, njegove ekonomske upravičenosti ter učinkov na storilnost javnih uslužbencev in kakovost storitev zadržavljane.