Ali se na dopustu znate popolnoma izklopiti?

Na svetu obstajata dve skupini ljudi, tisti, ki se na dopustu brez težav “izklopijo” od vseh službenih obveznosti in tisti, ki enostavno ne morejo, ne da bi vsake toliko časa pregledali kak mail ali opravili kak klic. Pred kratkim je podjetje Tessian, ki se ukvarja s kiber varnostjo, opravilo raziskavo na vzorcu 1.000 zaposlenih v podjetijih z vsaj 100 zaposlenimi. Ugotovili so, da jih vsaj 50 % meni, da se od njih pričakuje, da ažurno odgovarjajo na elektronska sporočila. Poleg tega je zanimiv podatek tudi ta, da 6 od 10 zaposlenih uporablja svoje mobilne telefone za pošiljanje elektronskih sporočil izven delovnega časa.

Svetovno znano kadrovsko podjetja Glassdoor ponuja podobno zaskrbljujoče podatke: 23 % zaposlenih, ki so v letu 2018 koristili letni dopust, so na dopustu redno spremljali službeni elektronski predal, medtem ko jih je 15 % nadaljevalo z delom med dopustom, saj jih je skrbelo, da bi bile posledice izostanka prevelike.

Spremljanje elektronskih sporočil na dopustu

Ste morda v zadnjem času zasledili vedno bolj popularen koncept “digitalnega razstrupljanja”? Gre za idejo, kjer ljudje popolnoma izklopijo “on-line” svet, pa naj bodo to družbena omrežja ali pametni telefon in prenosnik v celoti. Nekateri se odločijo tudi za načrtni obisk krajev, kjer je nekoliko slabši signal, ali pa ga recimo sploh ni. “V času dopusta morda nekajkrat preverim službeno elektronsko pošto, sicer pa jo kar ignoriram. Dopust in počitnice bi morale biti odklop in tako jih tudi tretiram. O službi se ne želim niti pogovarjati niti si ne želim, da me kdorkoli spominja nanjo”, pravi Sophie Pickup, ki dela kot IT inženirka.

Z njo se strinja tudi Catherine Warriolow, vodja odnosov z javnostmi in vsebine pri podjetju Rank Group, ki se ukvarja z igrami na srečo. “Popoln odklop v času dopusta je pomembna veščina vsakega posameznika – nekaj, kar številni trenerji in mentorji učijo svoje mentorirance. Gre za pomembno tehniko, ki se morda na prvi pogled zdi enostavna, vendar v resnici sploh ni tako”. Kot pravi sama in kot kažejo številne raziskave, pozna veliko ljudi, ki se bojijo izostanka in se zato zelo jasno izogibajo popolnemu odklopu od službenih obveznosti.

“Sama zase težko rečem, da ne razmišljam o službi, ko sem na dopustu z družino, vendar pa lahko z gotovostjo trdim, da se popolnoma izklopim od elektronske pošte in klicev. Sama pri sebi celo ugotavljam, da pridem do tistih najboljših idej, ko sem izklopljena na ‘day-to-day’ ravni”, še dodaja.

Vedno višja pričakovanja

Chartered Institute of Personnel and Development (CIPD), eni največjih strokovnjakov za kadrovski menedžemnt v Veliki Britaniji, trdijo, da se občutek, da moramo biti vedno povezani in prisotni, stopnjuje zadnjih 15 let, ko je prvič na popularnosti pridobil Blackberry. Po njihovem mnenju so razlike vidne celo na letni ravni, kar pa ni najbolj vzpodbuden podatek.

Torej, vse od prihoda tehnologije se soočamo s pričakovanjem, da če nekdo ima dostop do tehnologije, ki mu omogoča, da odgovarja na neka vprašanja, to pomeni, da je oseba dosegljiva. Iz tega sledi, naj so ljudje dosegljivi tudi zunaj delovnega časa. “Veliko nadrejenih in menedžerjev nenehno spremlja službeno elektronsko pošto tudi, ko so na dopustu oz. izven delovnega časa. To pri zaposlenih dviguje občutek, da morajo tudi oni storiti enako”, je za BBC povedal David D’Souza, direktor podjetja CIPD.

Če je torej neke vrste korporativna kultura, da zaposleni v splošnem nenehno spremljajo elektronsko pošto in so vseskozi “on-line”, potem bodo ostali sčasoma zaskrbljeni, da njihova “neaktivnost” slabo vpliva na mnenje šefov. Strokovnjaki razlagajo, da v resnici ni pravilnega ali napačnega odgovora, kajti vse je odvisno od tega, kakšen sistem se vzpostavi v podjetju. Nakateri ljudje so bolj mirni, če se popolnoma odklopijo od vsakodnevnih službenih obveznosti, medtem ko je druga skupina ljudi takšna, da enostavno ne more mirno spati, če niso na dosegu svojih elektronskih sporočil ali telefona. V teoriji bi naj vsi vsaj za kak teden popolnoma izklopili službene obveznosti, ne glede na pozicijo ali podjetje. Če se v tem času pokaže, da v oddelku karkoli ne funkcionira zaradi odsotnosti zaposlenega, potem je to znak za spremembe.

Kako resnično izklopiti?

Prof. Alan Woodward, strokovnjak za varnost računalnikov na Univerzi Surrey pravi, da je eden ključnih problemov z elektronsko pošto ta, kako deluje “out-of-office” funkcija. “Ko smo recimo na dopustu, najpogosteje nastavimo samodejni odgovor do nekega datuma, ko se vračamo. Problem se pojavi, ker se samodejni odgovor pošlje samo enkrat, torej prvič, potem pa pošiljatelj ne ve ali pa celo pozabi, da nas ni. Seveda poleg tega tudi ne ve, kdaj se vrnemo in zato še naprej pošilja e-mail sporočila. Krivi smo vsi, ker to počnemo vsi”, je povedal Woodward za BBC.

“Tako pošiljatelji kot prejemniki se sčasoma znajdemo v nekem začaranem krogu, katerega sami še bolj zakompliciramo kot že sam po sebi je. Dejstvo pa je, da ne storimo ravno veliko, da bi zadevo rešili oz. preprečili”, je še dodal Woodward. Po podatkih podjetja CIPD, večina podjetij ne spodbuja svojih zaposlenih, da ostanejo dosegljivi, ko oddidejo na dopust. Po drugi strani pa ugotavljajo, da zaposleni sami pri sebi želijo biti dosegljivi, saj se jim tako zdi, da so bolj uspešni na delovnem mestu.

D’Souza pravi, da so nekateri HR in IT oddelki začeli s prepovedovanjem uporabe elektronske pošte, ko so zaposleni na dopustu. Nekatera podjetja so naredila še dodatni korak, ko so recimo po šesti uri zvečer prepovedala uporabo in celo onemogočila uporabo elektronske pošte. V Sloveniji se še vedno zdi, da so razlike med podjetji precej velike kar se tiče dotične politike dosegljivosti, obstaja pa kar nekaj jasnih napotil, da naj ljudje “dela” ne bi nosili domov. Razlogov za to je seveda precej.

Še enkrat velja izpostaviti, da je vse odvisno od kulture, ki jo organizacija goji do svojih zaposlenih. D’Souza še dodaja, da oddelki za ravnanje s človeškimi viri počasi in vztrajno vedno bolj razmišljajo o negativnih učinkih, ki jih imajo pojavi, kot je pretirana raba pametnega telefona. Raziskave, ki potrjujejo te negativne psihološke učinke na spanje in celo držo, so vedno bolj pogosto izpostavljene tudi v medijih, kar samo dodatno potrjuje pomembnost tematike.

“Organizacije imajo največ od tistih zaposlenih, ki se iz dopusta vrnejo popolnoma spočiti”, je še dodal. “Pomembno je, da izboljšamo naše ravnanje s tehnologijo, poleg tega pa se moramo dobesedno paziti, da ne postanemo obsedeni ali celo odvisni od pametnih naprav, pa naj bo to tablica ali računalnik. Dokazano je, da produktivnost ljudi pada, ko niso spočiti”, je zaključil D’Souza. Izpostavljeni problem ni prisoten samo v največjih in najbolj razvitih podjetjih po svetu, temveč se ga morajo zavedati tudi majhna in mikro podjetja.