Cena zlata in srebra močno raste. Kako zlato in srebro kupite veliko bolj ugodno ter zaščitite prihranke v veliki krizi?

Cena zlata in cena srebra močno raste zaradi gospodarske, finančne in zdaj še vojne krize.

• Kako lahko fizično zlato in srebro kupite bistveno bolj ugodno?

• Kako lahko izkoristite vse davčne ugodnosti in ne plačate nobenega davka?

• Elitni način bogatašev za množenje zlata in srebra, ki ga običajni ljudje seveda ne poznajo?

• Zakaj je nakup zlata ali srebra v prodajalni ali preko spleta v resnici najdražji?

• Je Bitcoin res novo, digitalno zlato?

Za vas smo se dogovorili za aktualen in praktičen webinar.

V živo z avtorjem uspešnice Umetnost bogastva za običajne ljudi.

Ta projekt je nastal zaradi korona krize. Zdaj pa svet drsi iz ene krize v drugo.

Ne zamudite, na krizo je treba biti pripravljen.

»Cena zlata in srebra v krizi«

Ekskluziven webinar za naše bralce. Prijavite se tukaj.

Cena zlata in srebra v krizah močno zraste. Tako je bilo tudi v zadnji finančni krizi (2008-2012). Medtem ko cene delnic in nepremičnin v veliki krizi v povprečju padejo tudi za – 50 %. Kdor je takrat imel v lasti zlato in srebro je lahko ekstra dobiček prodal in poceni kupil delnice ali nepremičnino.

Kupna moč papirnih valut kot sta evro, dolar in vseh ostalih nenehno pada. Glavni razlog za to je, da so ustvarjeni iz nič. Nimajo nobene podlage. Tako je evro od uvedbe leta 1999 do danes izgubil – 85% kupne moči napram zlatu. Cena zlata in cena srebra v povprečju raste in ohranja kupno moč prihrankov. Povprečna letna rast cene zlata v zadnjih 15 letih je bila 9%. Povprečna rast cene srebra pa 11%. Kakšno leto manj, kakšno leto več. Pri tem je treba upoštevati, da s pravim znanjem ne rabite plačati nobenih davkov. Tudi pri srebru ne. Večina ljudi se tega ne zaveda.

Zlato ali srebro?

Večina ljudi je pred dilemo ali kupiti zlato in srebro? Običajno se večina odloči za zlato, ker je bolj znano, bolj ekskluzivno, veliko dražje in zato za velik denar dobite relativno malo ploščico, ki jo je enostavno dati v sef ali skriti. Večina ljudi tudi misli, da je zlata veliko manj kot srebra. Resnica ni tako enostavna kot je videti na prvi pogled. In v tem se lahko skriva ključ velikanske priložnosti.

Zlata dejansko je zelo malo. V zadnjih 8.000 letih je celotno človeštvo na vseh koncih sveta izkopalo za okrog 197.000 ton zlata. Sliši se kar veliko. A ko izvemo, da je bilo izkopanega okrog 3.000.000.000 ton železa (3 milijarde ton), je naenkrat številka zelo majhna. Dejansko bi lahko vse zlato s celotnega sveta spravili v eno samo kocko z robom 21 metrov. Ena večja hiša torej. To je vse zlato na svetu. Ker je tako redko in dragoceno ga ljudje skrbno varujejo. V 8.000 letih se ga je izgubilo le 5%. Verjetno je celo, da je zlato za vaš uhan ali zapestnico bilo izkopano že v rimskih časih in je zdaj le prekovanO.

Zlato je torej zelo redko in še bolj redko bo. US Geological Survey ocenjuje, da je v znanih rudnikih, pri obstoječi tehnologiji, znanega zlata na voljo le že za kakšnih 14-15 let. Kaj se bo zgodilo s ceno te najbolj znane plemenite kovine čez par let, ko bo zavest o tem prodrla do širokih množic? To si lahko le predstavljamo, ker se bo zgodilo prvič v zgodovini.

Kdor razmišlja o svojih finančni prihodnosti mora poznati prednosti zlata in srebra. Tako za jutri, naslednje leto kot za upokojitev! Ampak ne na način kot si to predstavlja večina. Tako le plačate veliko več kot bi lahko. Obenem pa ne morete koristiti vseh strateških prednosti.

Zato izkoristite priložnost za udeležbo na tem zelo aktualnem webinarju. Kliknite za prijavo tukaj.

Srebro, zlato za običajne ljudi

Cena srebra sledi ceni zlata in je veliko bolj volatilna. Kar pomeni, da lahko hitreje pade in tudi hitreje zraste. Zlasti v krizah se je že večkrat primerilo, da je cena srebra dobesedno eksplodirala. Vendar je lahko nakup srebra v Sloveniji zelo drag, česar se večina ljudi niti ne zaveda.

Splošno mnenje je, da je srebra veliko več kot zlata. Na leto se dejansko izkopa 7x več srebra kot zlata. A to je šele začetek zelo zanimive zgodbe. Večina srebra se porabi za industrijo in nakit. Za naložbe ga tako ostale le delček proizvodnje. V preteklosti je bila večina denarja v obtoku iz srebra. Tudi ime denar izhaja iz rimskega kovanca denarius, ki je bil srebrn. Rimljani so dobro poznali tudi antibakterijsko moč srebra in so ga uporabljali za prečiščevanje vode (kot danes v najsodobnejših filtrih) in medicini.

Sodobna, tehnološka proizvodnja pa danes dobesedno obupano rabi srebro. In to v ogromnih količinah. Srebro ima namreč izjemne fizikalne lastnosti. Od vseh elementov na svetu najbolje prevaja električni tok. Zato je srebro nujni sestavni del različnih čipov, polprevodnikov, vezij. Vse kar je elektronsko in rabi najhitrejši pretok elektrike potrebuje srebro. Od mobilnikov, računalnikov, električnih avtov naprej. Kar 1.300 patentov in okrog 42.000 izdelkov tako vsebuje srebro.

Ves svet se preusmerja na zeleno energijo. In ena izmed najbolj okolju prijaznih energij so sončne celice. Sončne celice pa za svojo učinkovitost nujno potrebujejo srebro. Pomislite na vse te hiše, ki svoje strehe opremljajo s sončnimi celicami. Trend se širi tudi na stanovanjske bloke, bolnišnice, trgovske centre. Potrebni bodo milijoni kvadratnih metrov sončnih celic. In s tem ogromno povpraševanje po srebru. Ena izmed tehnologij prihodnosti so tudi RFID čipi, ki za svoje delovanje prav tako nujno potrebujejo srebro. V prihodnje bomo te čipe našli na praktično vsakem izdelku v trgovinah. To pomeni na milijarde in milijarde takih čipov v katere je vgrajeno srebro.

Srebro je druga najbolj uporabljana kovina na svetu. Torej ni le naložbena plemenita kovina ampak tudi gospodarska. Ponudba zlata torej ostaja stabilna. Ponudba srebra pa je vedno manjša, ker se nenehno porablja in ga z obstoječo tehnologijo ni možno rentabilno reciklirati.

Razpoložljivega srebra je torej celo manj kot zlata. Vse razpoložljivo srebro, ki ostane po potrošnji v industriji in izdelavi nakita bi lahko spravili v kocko z robom 7,4 metra. Takšno kocko bi lahko postavili v malo večjo dnevno sobo. To je to.

Zadeve pri pomanjkanju srebra pa se še dodano poslabšujejo. Rudniki srebra so namreč zelo redki. Srebro se običajno pridobi kot stranski proizvod pri rudarjenju drugih kovin, recimo svinca. Zato se proizvodnja srebra ne more kar dvigniti, ker je v naravi zelo redko prisotno v čisti obliki. Novi rudniki pa bi zelo težko dobili dovoljenje za obratovanje zaradi zahtev za varstvo okolja. Spomnimo se na primer rudnika litija v Srbiji, ki so ga morali odpovedati, ker so ljudje stopili skupaj in zaščitili svoje okolje, vodo in zrak. Pri srebru se moramo torej zanašati predvsem na obstoječe rudnike. Večina od teh pa leži le v štirih državah. Te pa ga bodo seveda najprej porabile zase in razlike drago prodale naprej. 

Še večje pomanjkanje srebra pa lahko zaznamo iz poročila US Geological Survey, ki zaloge srebra v znanih rudnikih ob sedanji tehnologiji ocenjuje na samo 15-20 let. Kaj bo potem z industrijo, ki srebro nujno potrebuje in ceno srebra? Tega ne moremo vedeti. Zelo verjetno pa se bo cena zato zvišala.

Cena srebra je podvržena fizičnim omejitvam in velikim potrebam industrije.

In v tem se razlikuje od zlata. Srebro ali zlato? Katero lahko ponudi večje priložnosti?

Ne zamudite aktualnega webinarja, ki ga organiziramo za naše bralce. Prijavite se pravočasno tukaj.

Cena zlata in srebra se manipulira

Zaradi sedanjega finančnega sistema, ki prvič v zgodovini 100% temelji na 0, torej na papirnem denarju brez kritja, je cena zlata in srebra tarča velike manipulacije. Brez tega bi bila cena zlata in srebra že zdaj bistveno višje. Kako poteka takšna manipulacija? Primer: leta 2013 je največja borza kovin Comex prejela naročilo za prodajo 6 milijard dolarjev. Po takratni ceni je to pomenilo 300 ton zlata. Ker se je ponudba zlata na trgu v pol ure povečala za ogromno količino se je cena zlata posledično znižala za – 15 %. Vendar, pozor! Niti gram zlata ni menjal lastnika. Tega zlata v fizični obliki v trezorjih banki ni bilo. Vse obveznosti iz terminskih pogodb so se poravnale v papirnih dolarjih. Cilj manevra je bil le, da se cena začasno zniža. Trg zlata je tako na leto (umetno) vreden 13 trilijonov dolarjev. V večini primerov pa gre le za papirne posle. Podobna je zgodba pri srebru, kjer je vnaprej zakupljena tudi večletna proizvodnja rudnikov. Tako prihaja do papirne prodaje srebra, ki niti ne obstaja.

Kljub temu papirne valute izgubljajo svojo kupno moč. Tako za običajne dobrine, še bolj pa v primerjavi z zlatom in srebrom. Inflacija uničuje naše prihranke in se nezadržno viša. Uradna inflacija v Sloveniji znaša že 5,9%. Napovedi do konca letošnjega leta so že 12%. In to je le uradna inflacija. Neuradna je po ocenah še veliko višja. Kar preprosto pomeni, da bo od npr. 10.000 € ostalo le še za npr. 8.000 € ali manj kupne moči. In to v enem letu. Vojna situacija, ki se trenutno le poslabšuje, lahko ta proces razvrednotenja denarja in prihrankov še pospeši.

Preverjen način za zavarovanje kupne moči prihrankov in celo rasti v času krize sta zlato in srebro. Vendar velika večina ljudi ne pozna najboljšega, strateškega vlaganja v fizično zlato in srebro. Zato kupujejo ploščice in kovance v prodajalnah ali preko spleta. Tako pa plačajo najvišjo ceno in ne morejo koristiti največjih prednosti. Ena izmed njih je, da brez dodanega vložka povečajo količino fizičnega zlata in srebra v lasti.

Cena zlata in srebra v času krize je lahko velika priložnost. Martin Korošec, avtor uspešnice Umetnost bogastva za običajne ljudi, vam bo na webinarju predal dobesedno zlata vredno znanje.

Ne zamudite webinarja  »Cena zlata in srebra v krizi«

in se prijavite še pravočasno tukaj.