Varnost
08.03.2022 13:44
Posodobljeno 3 leta nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Nova številka revije: Kibernetski napadalci in IT strokovnjaki bijejo večni boj

V zadnjem desetletju smo bili priča valu sprememb na področju kibernetske varnosti.

Več podatkov je na spletu, večja je tudi njihova ranljivost, vendar so istočasno tudi zaščiteni z novimi in rastočimi varnostnimi strategijami. Kaj točno se je spremenilo v zadnjih desetih letih in kaj lahko pričakujemo do leta 2030? Več napadov in različne oblike le-teh? Nova družbena omrežja, bogata s podatki uporabnikov, ki bodo posledično še večja tarča kriminalcev? Verjetno. Bolj pomembno vprašanje je, ali bomo pripravljeni na nove grožnje.

Delo na daljavo se je zaradi nedavne krize hitro sprejelo v številnih podjetjih po svetu. Za nekatere je bil to blagoslov, ker so s tem zmanjšali stroške v določenih segmentih poslovanja. Poleg tega je nova oblika dela omogočila podjetjem, da se ne ozirajo na geografske omejitve. Z iskanjem najboljše delovne sile so sedaj lahko začela iskati izven državnih meja.

Z novim načinom dela pa so se pojavile tudi nove težave. Veliko podjetij je bilo nepripravljenih na hiter prehod na domače pisarne, bodisi na infrastrukturni in kulturni ravni ali pa na ravni politike poslovanja podjetja. Še pred začetkom pandemije so imela marsikatera podjetja vzpostavljene pomanjkljive politike kibernetske varnosti. Te vrzeli so se še dodatno poglobile z delom na daljavo. Posledično so postala tovrstna podjetja lahka tarča za kibernetske napadalce.

Pandemija je pospešila prehod na platforme, ki delujejo na modelu ničelnega zaupanja. Dobre ZTA platforme integrirajo varnostne funkcije na način, da uporabniki nimajo druge izbire, kot da delujejo na bolj varen način. V modelu ničelnega zaupanja ni vira, ki bi bil privzeto zaupljiv. Model predvideva, da so bodoči napadalci prisotni tako znotraj kot zunaj omrežja. Kako pa deluje ZTA?

Kakšna je razlika med LCD, LED, QLED in OLED zasloni?

Čeprav se vse sliši zelo podobno, med njimi obstajajo velike razlike. Katera zaslonska tehnologija je najboljša in zakaj?

Nakup televizorja je v letu 2022 še vedno izredno naporen. Proizvajalci televizorjev uporabljajo številne izraze, kot so HDR, Ultra HD 4K, HDMI 2.1, Dolby Atmos, Dolby Vision, zaradi katerih uporabniki zelo težko ugotovijo, kaj potrebujejo in kaj je vredno njihovega denarja. V zadnjem času boste zasledili dva izraza, ki prevladujeta na področju televizorjev – QLED in OLED. Čeprav je razlika le v eni črki, sta tehnologiji, ki jih opisujeta, popolnoma različni.

Če ste tudi vi zmedeni zaradi vseh teh televizijskih izrazov, vam bomo v nadaljevanju pomagali razumeti, kaj pomenijo vsi ti različni termini.

Več vsebine lahko preverite v sveži izdaji revije Računalniške novice, ki je že na voljo v vaši najljubši prodajalni časopisov in revij.

V tokratni številki revije Računalniške novice ne spreglejte tudi:

  • Goljufije s QR kodo: kako jih prepoznati
  • Kako delujeta računalniška tipkovnica in miška?
  • Satelitske avtoceste že »omejujejo« pogled v vesolje
  • Pametna ura z neskončno avtonomijo delovanja

Naročite se na revijo Računalniške novice TUKAJ.


Prijavi napako v članku


Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

Koenergija d.o.o.

Ilichova 21, 2000 Maribor, Tel: 040 730 010
Večina se zaveda, da je vključitev neke oblike industrijske avtomatizacije v njihov proizvodni obrat ali podjetje koristna. Lahko zmanjša proizvodne stroške, poveča učinkovitost, ... Več
Zlati partner

NEWSROOM SLOVENIJA & ECETERA d.o.o.

Motnica 7a, 1236 Trzin, Tel: 01 600 10 10
Ecetera se je rodila leta 2001. Najprej se je morala spopasti s svojimi prvimi koraki na trgu in se boriti za obstoj v krutem svetu. Iz podjetja je napredovala v podjetje, ki se je ... Več

DRUŠTVO DUH ČASA

Trubarjeva cesta 72, 1000 Ljubljana, Tel: 06 815 40 63
Računalniki za socialno ogrožene Smo skupina računalniških zanesenjakov, ki le stežka gleda kako cele gore še uporabnih računalnikov in računalniških delov končajo na odpadu. ... Več

PRIMO TELEFONIJA d.o.o.

Šmartinska cesta 106, 1000 Ljubljana, Tel: 07 490 14 50