Rešijo vam podatke z računalnikov, kartic …

Pred dobrimi šestimi leti se jim v Anniju ni sanjalo, v kakšno visoko tehnološko pustolovščino se spuščajo, ko so se pričeli ukvarjati z reševanjem podatkov. Pravzaprav kar precej tragične so zgodbe, ko jim v laboratorij prinesejo dober kvadratni centimeter in pol veliko pomnilniško kartico iz telefona, ki naj bi vsebovala vse družinske spomine za zadnjih nekaj let.

Disk, ki ga odprejo in s katerega rešijo podatke, ni več uporaben

Eno stvar je treba razčistiti. Nosilcev, ki jih prevzamejo v reševanje, ne morejo popraviti. Delajo po principu “rešimo, kar se rešiti da” in zato ne morejo gledati na to, da bo nekdo disk še kdaj priklopil v računalnik ali celo uveljavljal garancijo.

Njihov cilj je, da rešijo vaše vitalne podatke, vaše spomine, in zato uporabijo prav vse trike, ki na področju reševanja podatkov obstajajo. Vse z namenom, da datoteke, ki vašemu podjetju pomenijo preživetje, rešijo pred dokončno pozabo.

Gre za zapletene postopke, kjer pri klasičnih trdih diskih mnogokrat disk razstavijo na prafaktorje. Tudi po večkrat zamenjajo bralno-pisalne glave, ker se dokaj hitro poškodujejo v številnih poskusih, da bi prebrale podatke s poškodovane površine magnetnih plošč. In v enem izmed teh mnogih poskusov branja jim uspe.

Nosilci, ki jih sprejemajo v laboratoriju za reševanje podatkov:

• trdi diski vseh velikosti in standardnih priklopov (SATA, IDE, SCSI, SAS, ZIF, …),
• diskovna polja različnih konfiguracij (»JBOD«, RAID0, RAID1, RAID5, …),
• SSD diski z različnimi priklopi (SATA, mSATA, M.2, …),
• diskete 3.5” in 5.25” ter tudi ZIP diskete
• pomnilniške kartice najrazličnejših formatov,
• USB ključki,
• telefoni, ki skrivajo podatke na pomnilniških čipih.

Kaj naj naredim, ko podatki izginejo?

Predvsem, “don’t panic”. V paniki ljudje največkrat pričnemo ugašati in prižigati, pa priklapljati na različna druga USB vrata, morda celo malo potresemo napravo v upanju, da bo kaj drugače. Vse to je lahko smrt za podatke.

Kaj morate narediti:

• nosilec, za katerega sumimo, da se je pokvaril, takoj prenehajte uporabljati, ga odklopite (zunanji disk, USB ključki) oziroma odstranite iz naprave (pomnilniške kartice),
• v primeru, da gre za računalnik, ga takoj ugasnete in odklopite iz elektrike,
• če imate pri roki antistatično vrečko, okvarjen nosilec podatkov zavijete vanjo in še dodatno zaščitite pred udarci med transportom,
• iskreno priznanje, da je disk padel na tla lahko zelo pospeši naš diagnostični postopek. Mnogokrat namreč dobimo v servis zunanje USB diske, ki so kar na lepem in brez razloga prenehali delovati. Če ne drugje, vidimo na površini diska, da je prišlo do močnega udarca.

Česa ne smete:

• uporabljati podatkovnega nosilca še naprej – vsaka funkcija, ki piše ali bere na nosilec zmanjšuje verjetnost uspešnega reševanja podatkov,
• sami poskušati dobiti podatke z nosilca, ker lahko nosilce nevede še bolj poškodujete.

Več o tem preberite na anni.si.