Facebook že ima vaše podatke, sedaj želi postati še lastnik vašega obraza

Skeniranje obraza je precej lažje kot to, da si zapomnimo geslo, to je dejstvo. Kljub temu pa tehnologija prepoznavanja obraza, ne glede na to, da je postala nekaj povsem samoumevnega s prihodom Apple FaceID-ja in Windows Hello-ja, zadnje čase dviguje precej prahu na področju kiber varnosti in zasebnosti na sploh.

Facebook se je recimo odločil, da bi mogoče uporabil nekaj vprašljivih načinov rabe podatkov. Za Digital Trends je svoje mnenje o tej tematiki delila nekdanja “Chief Information Officer” Bele hiše v Bushevi administraciji, Theresa Payton. Facebook ni edino podjetje, ki se odloča za tovrstne prakse in Paytonova, ki je sedaj močno vpeta v področje kiber varnosti, napoveduje, da lahko pride do hudih posledic, če bodo te velike korporacije na nepravilen način uporabljale tehnolgijo.

Vaš obraz pripada vam, ni tako?

Tehnologija prepoznavanja obraza ima velik potencial, tudi na področju kiber varnosti. Recimo primer avtentikacije, kjer bi dotična tehnologija močno olajšala metode kot je dvo-faktorska avtentikacija in podobno. Theresa Payton je za portal Digital Trends povedala: “Verjamem, da tehnologija ponuja veliko zanimivih možnosti rabe, vendar moramo za zdaj biti zelo previdni tudi na tiste najbolj črne scenarije”.

Glede na poročilo časnika New York Times, ki se loteva Facebookove tehnologije, kjer Facebook avtomatsko prepozna obraze na vseh slikah, so v zraku številne organizacije človekovih pravic. S pomočjo umetne inteligence in lastnega algoritma Facebook ve kateri je vaš obraz in obraz vašega prijatelja.

Facebook se brani tako, da pravi, da s tehnologijo prepoznavanaj obraza v bistvu ščiti uporabnike pred zlorabami njihovih slik in profilov. Tako so tehnologijo prvič predstavili pred šestimi leti, vendar se je Facebook dokaj hitro umaknil, ko je Evropska Unija začela spraševati o zasebnosti in varnostni podatkov – sedaj se je problem pojavil ponovno.

Morda bi mislili, da bo Facebook v celoti opustil idejo, glede na zadnje dogajanje okrog Cambridge Analytice, vendar kot vse kaže “Veliki F” nima nobenega namena zaključiti s projektom. Paytonova pravi, da Facebook razmišlja nekako tako, da so se naučili iz predhodnih lekcij, sedaj pa ljudem oz. uporabnikom skušajo prodati idejo, da jim s to tehnologijo skušajo zgolj olajšati avtentikacijo fotografij in videov. “V bistvu do rekli, da nam ni treba nič skrbeti, ker bodo uporabniki tisti, ki imajo nadzor nad tehnologijo prepoznavanja obraza”, je dodala Paytonova.

Facebookov načrt sloni na ideji analiziranja obrazov in tukaj ne gre zgolj za fotografije in avtentikacijo. WWD piše, da si tehnološki gigant želi monopol nad tehnologijo prepoznavanja obraza, kar je Facebook poimenoval kar “navidezna komerciala”. Ideja je, da bi lahko podjetja in blagovne znamke spremenile Facebook oglase v interaktivne izkušnje polne navidezne resničnosti. Kje je torej problem? Nihče ne ve, kaj bo Facebook in njegovi oglaševalski partnerji naredil s podatki, ki jih bo dobil s skeniranjem obraza.

Če ste že do zdaj zaskrbljeni, naj vam povemo, da je to šele začetek. Facebook si lasti kar nekaj zaskrbljujočih in skorajda malce strašljivih patentov, ki se tičejo tehnologije prepoznavanja obraza. Paytonova pravi: “Tehnologija je super, vendar zakaj vsi skupaj ne naredimo en korak nazaj in se osredotočimo na uporabo in aplikacije tehnologije ter se tako izognemo nepotrebnim težavam, na katere lahko naletimo glede varnosti podatkov in zasebnosti?”.

V bistvu ima Paytonova kar prav kajne? Ni si tako težko predstavljati prihodnosti, ko bodo biometrični senzorji dovolj natančni in rutinsko uporabljeni za recimo dostopanje do bančnega računa. Če bi naš obraz ukradli, bi to postalo zelo problematično. Ampak to se nam ne more zgoditi, kajne?

Biometrika nas ne bo rešila

Tehnologija kot je prepoznavanje obraza in na drugi strani čitalci prstnih odtisov pogosto spadajo pod varnejše alternative tipičnim geslom. Kaj pa če ta tehnologija ni varna oz. nekdo zlorabi to tehnologijo? Posledice so lahko katastrofalne. O tem priča primer iz leta 2015, ko je v ameriškem uradu “Office of Personnel Management” prišlo do zlorabe 5,6 milijona nešifriranih prstnih odtisov.

“Zelo me skrbi zaradi lahkote, s katero se da priti do biometričnih podatkov”, pravi Paytonova. Z masivno infrastrukturo, ki poganja biometrično skeniranje za podjetja kot so Apple, Facebook, Microsoft in Google, mislimo, da imajo vsa ta podjetja podatke lepo spravljene nekje na varnem kajne? Paytonova trdi, da je trenutno naša sposobnost hraniti in obvarovati te podatke zelo minimalno razvita.

“To, kar jaz predlagam tem podjetjem je, da naj nas kot uporabnike obvestijo, da razmišljajo o najbolj črnih scenarijih. Ta podjetja enostavno morajo preigrati vse možne scenarije, ki jih prinaša dotična tehnologija in se morajo odločiti, kakšne protiukrepe uporabiti. Če uporabniki dobimo vsaj ta zagotovila, da podjetja razmišljajo v to smer, bo to že velik napredek”, dodaja Paytonova.

Paytonova ne predlaga popolne ukinitve biometričnega skeniranja in tehnologije prepoznavanja obraza. Namesto tega predlaga bolj odgovorno rabo v kombinaciji z ostalo tehnologijo. Paytonova svetuje, da bi se podjetja lahko namesto, da se v celoti zanašajo na čitalce prstnih odtisov, to tehnologijo kombinirala s podatki obnašanja, ki bi delovali kot biometrična dvo-faktorska avtentikacija.

“Brez dvoma obstaja veliko biometričnih in behaviorističnih podatkov uporabnikov in če obe kategoriji združimo skupaj, imamo precej natančno zagotovilo, kdo ta oseba je”, je prepričana Paytonova.

Nikakor pa ni prepozno. Paytonova pravi, da smo v zadnjih nekaj letih videli vse najslabše kar nam družbena omrežja lahko ponudijo, vendar če bi lahko čas zavrteli nazaj in se pravilno pripravili na vse te dogodke, bi morda živeli v drugačnem svetu.

Tehnologija prepoznavanja obraza je trenutno Facebookova zelo pomembna prioriteta in čas bo pokazal, kako daleč so z dejansko implementacijo tehnologije ter kakšne bodo reakcije ljudi.